Prvi mož sindikata Dušan Semolič je pojasnil, da politiki pogosto izražajo zahteve, ki bi ob uresničitvi škodile socialni varnosti zaposlenih. "Če to pogosto izgovori premier, smo na to še zlasti občutljivi," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko pa opozarja, da vse prevečkrat slišimo, da je potrebna reforma trga dela, nihče pa da še ni utemeljeno argumentiral upravičevanje potrebe po reformi. Zadnja večja reforma trga dela je sicer začela veljati leta 2013. "Ko politiki nimajo drugih razlogov, poudarjajo, da je trg dela nefleksibilen, da smo nekonkurenčni, da delodajalci zato ne zaposlujejo. Številke kažejo drugačno sliko," je prepričan Zorko.
Predstavil je več indeksov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pred letom 2013, torej pred sprejetjem zadnje reforme trga dela, je bil indeks varovanja redno zaposlenega zoper individualno in kolektivno odpoved 2,67, po reformi je padel na 2,39. Indeks varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi je takrat znašal 2,39, po reformi je padel na 1,99. Indeks fleksibilnosti ureditev začasnih oblik zaposlenosti je bil 2,50, po reformi pa je padel na 2,13, je še navedel Zorko.
"Če naredimo povprečje, ugotovimo, da je slovenska delovnopravna zakonodaja glede postopkov odpovedi na področju fleksibilnosti pod povprečjem, pred nami je zgolj šest držav, za nami jih je 15," je dodal Zorko in spomnil, da so po indeksih OECD manj fleksibilni trgi dela tako v Avstriji kot v Nemčiji in Franciji.
Predstavil je tudi nekaj podatkov zadnjega poročila Inšpektorata RS za delo. Lani so zabeležili 6376 novih prijav zaradi kršitev delovne zakonodaje s strani delavcev, od tega 5342 s področja delovnih razmerij. Največ na področju kršitev izplačila plač - 5013, sledile so kršitve v zvezi z zaposlovanjem, ki jih je bilo 1916, 1732 na področju evidenc na področju dela in 1080 prijav socialne varnosti in na področju delovnega časa, počitka in odmorov.
"Raven spoštovanja delovnopravne zakonodaje, pravic delavcev se je v primerjavi s prejšnji leti znižala in je zaskrbljujoča," je opozoril Zorko. Navedel je primer, da je bilo leta 2008 na področju delovnih razmerij ugotovljenih 5464 kršitev, v letu 2011 pa kar 11.788. Zorko pravi, da to pomeni, da namesto reforme trga dela potrebujemo reformo inšpektorata za delo in da bodo delodajalci spoštovali pravice delavcev.
Izpostavil je, da moramo izboljšati delovanje inšpektorata za delo, in sicer z novimi zaposlitvami, saj število delovnih inšpektorjev po njegovem mnenju drastično pada. Zorko obenem meni, da bi morali sprejeti zakon, ki bi dal inšpektoratu za delo večja pooblastila ter sprejeti določbo, koliko časa naj preteče od prijave inšpektoratu do izdaje odločbe.
"Konkurenčnost gospodarstva se gradi z predvidljivo zakonodajo, ki se ne menjuje pogosto. Za investitorje je predvsem pomembna hitrost delovanja upravnih organov. Naj se torej skrajšajo postopki pridobivanja dokumentacije," je še dejal Zorko.
Semolič je dodal, da tudi OECD zahteva, da se v Sloveniji dvignejo delavske plače. "Od leta 2008 do 2015 dokazljivo raste produktivnost več kot plače, torej prihaja do prelivanja bogastva, ki nastaja v prid kapitala, in ne v prid dela," je dejal.
