Svet Evrope kot regionalna mednarodna organizacija skrbi za varstvo človekovih pravic in vladavino prava na evropski celini. Vključuje najvišji sodni organ za varstvo človekovih pravic na evropski celini, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Vključuje 47 držav pogodbenic, med njimi tudi Rusko federacijo in Ukrajino. ESČP v zadnjih letih največ pritožb poleg Turčije prejema iz držav vzhodne Evrope, številne med njimi tudi iz Rusije in Ukrajine. ESČP je v zadnjih letih podalo številne sodbe zoper obe državi zaradi številnih kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Evropsko varstvo človekovih pravic je zagotovo najbolj uspešno regionalno varstvo človekovih pravic. Na podlagi vladavine prava omejuje samovoljo državnih oblasti v državah pogodbenicah.
V akademskih krogih o smotrnosti članstva Ruske federacije razpravljamo že desetletje. Po eni strani so različni komentatorji poudarjali nujnost članstva Rusije v Svetu Evrope zaradi izboljšanja varstva človekovih pravic v njenem domačem pravnem redu. Ponotranjenje standardov EKČP v državi, ki do leta 1998 ni poznala vsaj formalno učinkovitega varstva človekovih pravic, se ne zgodi čez noč. Nasprotno. Institucije slovenske državne oblasti se še danes, več kot trideset let po sprejetju slovenske ustave, soočajo z normativnimi, ideološkimi in človeškimi izzivi pri izvrševanju sodb ESČP. Številni kolegi so po drugi strani članstvo ruske države v zadnjih letih postavljali pod vprašaj zaradi njenih napadov na civilno družbo. Številni se upravičeno sprašujejo, ali je v Svetu Evrope še vedno prostor za državo, ki pozimi leta 2022 tako eklatantno krši temelje evropske civilizacije in njenega sistema za varstvo človekovih pravic. Ruska država je sedaj napovedala, da ne bo več »sodelovala« v Svetu Evrope. Ali bo do potencialnega izstopa zares prišlo, bo pokazal čas. Raziskovalci so v preteklosti prikazali, da so institucije Sveta Evrope, na čelu z ESČP, vendarle imele določen učinek na izboljšanje varstva človekovih pravic.
Izjava ruske federacije o nesodelovanju je morda logična posledica odziva institucij Sveta Evrope na agresijo in množične kršitve v Ukrajini. Institucije evropskega sistema za človekove pravice v okviru Sveta Evrope so se odločno in skrbno odzvale na rusko agresijo v Ukrajini. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je že dan po začetku agresije suspendirala pravice do zastopanja Ruske federacije. Voditelji vseh institucij Sveta Evrope so tudi podali skupno izjavo, v kateri so obsodili agresijo in kršitve človekovih pravic. Agresijo je z lastno izjavo obsodila tudi Beneška komisija (Komisija za demokracijo skozi pravo). Ukrajina je takoj po začetku agresije na ESČP vložila meddržavno pritožbo (št. 11055/22) zoper Rusko federacijo. Sodišče je 1. marca ugodilo ukrajinski zahtevi za začasne ukrepe in je pozvalo Rusko federacijo, da se vzdrži napadov na civiliste in civilne objekte.
Začasni ukrepi in izjave institucij Sveta Evrope, kot bralci vedo, zaenkrat na bojišču niso zalegli. Ruska vojska še vedno nediskriminatorno bombardira ukrajinska mesta, civilne objekte in civiliste. Učinek evropskih institucij pri preprečevanju agresije Ruske federacije je bil zaenkrat omejen. Odločitve Sveta Evrope niso imele posebnega učinka. Moč je tako v tem primeru vsaj delno poteptala vladavino prava. Korpus prava človekovih pravic je sam po sebi zelo šibek v razmerju do samovoljne moči po površini in po prebivalcih največje evropske države. A Svet Evrope je že v zadnjih dveh desetletjih in pol znal nekako pluti med vplivom ruske države in varovanjem človekovih pravic. Zato je težko pisati o popolni odsotnosti vpliva institucij Sveta Evrope na rusko državo oziroma se celo spraševati o njihovem nadaljnjem obstoju in preživetju. V primeru odsotnosti vsakršnih izjav Sveta Evrope bi lahko eklatantne kršitve določb EKČP spodkopale njen obstoj. Da so institucije Sveta Evrope kljub manjšemu učinku na terenu v Ukrajini imele določen učinek pri varstvu človekovih pravic, kaže včerajšnja najava ruskih oblasti o nesodelovanju v Svetu Evrope. Izjave najvišjih predstavnikov Sveta Evrope in odločitve ESČP so več kot očitno razjezile vrhovnega ruskega voditelja.
Kaj rusko »nesodelovanje« in morebitni izstop pomenita za vlogo Sveta Evrope v evropskem sistemu varstva človekovih pravic? Najstarejša evropska regionalna organizacija po več kot sedemdesetih letih ostaja relevantna pri varstvu človekovih pravic. Zadnja ruska izjava kaže, da Svet Evrope zna kljub številnim pritiskom z različnih strani zavarovati človekove pravice in vladavino prava. Javnost od Sveta Evrope ni mogla pričakovati, da bo organizacija z orožjem pomagala preprečiti in ustaviti kršitve. Odločne izjave predstavnikov in institucij Sveta Evrope so na koncu vendarle pripeljale vsaj do negodovanja Ruske federacije, ki je posledično sporočila, da ne bo več sodelovala v Svetu Evrope.
Prebivalci Ruske federacije ne bodo v primeru morebitnega izstopa imeli več dostopa do ESČP, kar bo vsaj normativno poslabšalo varstvo človekovih pravic v Ruski federaciji. V tem trenutku ostajajo neizvršene številne sodbe ESČP. Obveznost izvršitve teh sodb bo seveda ostala, saj so bile podane pred izjavo o nesodelovanju in morebitnim izstopom Ruske federacije. Izstop bi bil tako slab za vse strani. Svet Evrope bi izgubil svojo največjo državo članico. Prebivalci Rusije pa dodatno normativno varstvo človekovih pravic. Trenutni ruski režim je z zadnjo izjavo pokazal, da šteje, da se človekove pravice in vladavina prava morajo umakniti samovoljni moči. Karkoli bo že pokazala prihodnost, nekaj je gotovo. Območje Sveta Evrope postaja z ruskim nesodelovanjem še bolj negotovo, nestabilno in nepredvidljivo.
