Agresija Ruske federacije na Ukrajino je dodobra zamajala temelje mednarodnega prava. Mednarodno pravo se je zaenkrat moralo umakniti surovi moči ruske države. Kljub temu, da je mednarodna skupnost v zadnjih letih vzpostavila stalno mednarodno kazensko sodišče in vrsto ad hoc sodišč, je vprašanje, če bo kdaj lahko presojala individualno kazensko odgovornost storilcev hudodelstev iz časa agresije? Spomini na nekaznovanost storilcev razstrelitve letala malezijske letalske družbe na letu MH17 v juliju leta 2014 nad vzhodno Ukrajino so namreč še presveži.
Gospodarske družbe so bile zaradi začetka agresije v šoku. V dneh po začetku agresije je domača javnost v številnih evropskih državah stopnjevala pritisk za vsaj začasni umik z ruskega trga. Številne gospodarske družbe so se same zavedale, da je težko in hkrati tvegano poslovati v državi, ki je začela vojno in ki je odgovorna za številna hudodelstva. Upravni odbori gospodarskih družb so že od začetka ruske agresije na Ukrajino pred dilemo ali ostati ali se začasno ali za stalno posloviti iz ruskega trga. Velika večina gospodarskih družb, do sedaj več kot tisoč, se je od 24. februarja 2022 odločila začasno ali stalno zapustiti ruski trg. Ostala je večina farmacevtskih družb, ki skrbijo za zdravje in življenje prebivalstva. Ostale so tudi nekatere gospodarske družbe iz preostalih panog. Na ruskem trgu ostajajo nekatere gospodarske družbe iz Kitajske, Turčije, Indije, Avstrije, Italije, Madžarske, Slovenije in od drugod.
Ko se gospodarska družba odloči za odhod, do dejanskega odhoda zaradi obstoječih pogodbenih razmerij preteče dolgo časa. Trenutne nestabilne razmere v globalnem gospodarskem okolju otežujejo tako poslovanje kot tudi umik iz ruskega trga. Poslovanje na ruskem trgu v času oboroženega spopada od gospodarskih družb terja večjo mero skrbnosti pri spoštovanju človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Gospodarske družbe morajo tveganja v svojih globalnih verigah jasno opredeliti, oblikovati kazalnike, z njimi upravljati in sprejeti ukrepe na podlagi ugotovljenih nepravilnosti.
Hkrati se pojavljajo številne težave pri odhodu z ruskega trga. Če se gospodarske družbe odločijo za odhod, imajo pred seboj le slabe možnosti. Gospodarske družbe odhoda zaradi številnih pogodbenih obveznosti ne morejo izpeljati čez noč. Dane razmere otežujejo prodajo lokalnih podjetij, produkcijskih zmogljivosti in trgovin. Nekatere gospodarske družbe, ki so svoje odhode napovedale že v dnevih po začetku agresije, v praksi šele v teh tednih začenjajo s koraki umika z ruskega trga. Gospodarske družbe, ki se odločijo za odhod z ruskega trga, imajo vsaj tri možnosti, da umaknejo svoje naložbe.
Prvič, številne gospodarske družbe so svoje naložbe na ruskem trgu že odpisale. Milijonski in milijardni odpisi se bodo poznali na njihovih bilancah. Njihove naložbe prevzemajo ruske državne družbe, z oblastmi povezani oligarhi, pa tudi običajni poslovneži. Britanska energetska gospodarska družba BP je z odhodom iz ruskega trga tvegala odpis več kot dvajset milijardne naložbe v ruskem državnem podjetju, Rosneft. Največje transnacionalne korporacije si takšne odpise lahko privoščijo.
Drugič, nekatere gospodarske družbe so prodale svoje ruske družbe za simbolične zneske z možnostjo kasnejšega odkupa za nazaj. Družba Renault si je tudi zaradi pritiskov javnosti prejšnji mesec odločila prodati delež v svojih ruskih podjetjih za simbolično vsoto.
Tretjič, veliko podjetij si prizadeva prodati svoje naložbe domačim upravljalcem njihovih ruskih naložb preko, kot v Sloveniji dobro znanih, menedžerskih odkupov. Ikea se je pred kratkim odločila prodati svoje trgovine na ruskem trgu. Švicarska gospodarska družba, Oerilkon, se je, denimo, dogovorila za prodajo družbe lokalnemu menedžmentu, ki bo nadaljeval dejavnost kot samostojno podjetje. Hkrati so odhajajoče gospodarske družbe morale odpustiti na stotine in tisoče delavcev. Odhod iz trga, kjer je podjetje dolgotrajno poslovalo se zato lahko zavleče za več mesecev in v nekaterih primerih tudi za leto in več.
Gospodarske družbe morajo v času umikanja z ruskega trga skrbeti, da v njihovih dobavnih verigah spoštujejo kazalnike s področja človekovih pravic, okolja in protikorupcije. Obveznosti gospodarskih družb so v času oboroženih spopadov še toliko višje in od njih terjajo višjo raven skrbnosti tako v odnosu do zaposlenih, poslovnih partnerjev in ruske države. Še posebej tvegani so njihovi odnosi v razmerju do ruske države, kjer se pojavljajo številni dvomi o predanosti spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu.
Enostavnih strategij za izstop iz ruskega trga ni. Hkrati velja enako, da bo ob koncu agresije obnovitev gospodarskih odnosov z ruskim trgom terjala leta. Posledice ruske agresije zato niso le kratkoročne, temveč bodo tudi srednjeročne in dolgoročne. Gospodarske družbe morajo v času oboroženih spopadov okrepiti notranje nadzorne mehanizme za spoštovanje človekovih pravic in okolja v svojih dobavnih verigah. Če ugotovijo, da je tveganje za uresničevanje človekovih pravic previsoko, morajo sprejeti ukrepe, da znižajo tveganja oziroma prekinejo sodelovanje z dobavitelji. Globalno gospodarstvo je z vsaj delnim umikom iz ruskega trga pokazalo, da dobiček vendar nima prednosti pred pravico do življenja. A potrebni so nadaljnji koraki za izboljšanje praks gospodarskih družb pri poslovanju tako v času oboroženih konfliktov kot tudi v času miru.
