Seveda so tudi v Firencah otroci, vendar se zdi njihovo število nesorazmerno v primerjavi s podobno velikimi italijanski mesti. Florentinci v isti sapi zatrjujejo, da mesto samo po sebi ni neprijazno za male prebivalce, saj se mestne oblasti trudijo, da bi vanj privabile več mladih družin, a kaj ko okolica Firenc ponuja prijaznejšo okolje za vzgojo otrok. Domačini še pravijo, da se otroci tudi skrivajo za stanovanjskimi in šolskimi zidovi, ter da jih je težko srečati v osrednjem mestnem delu.
Čeprav otroških prebivalcev ni mogoče opaziti na prvi pogled, pa mesto ponuja številne dejavnosti za otroke. Vsekakor ne gre zato, da mesto ne bi bilo naklonjeno otroškim prebivalcem, temveč verjetno predvsem zato, da je v njegovem osrednjem delu težko najti proste zelene prostore ter parke, ki bi bili mlajši kot nekaj sto let. Seveda pa je mogoče tudi v parkih, kot so Piazza d'Azeglio, Borgo Allegri ali Fortezza da Basso preživeti marsikatero zanimivo uro.
Mesto pa je po drugi strani videti zelo prijazno za male obiskovalce, saj obstajajo številne zgodovinske točke, kjer lahko otroci vstopijo v svet domišljije. Tako so štirje florentinski muzeji povezani v zvezo muzejev za otroke muzeju otrok (Musei dei Ragazzai), ki jo je mesto ustanovilo nekaj več kot pred desetletjem, da bi pritegnilo tisti del mestnih prebivalcev in tujih obiskovalcev, ki do sedaj niso zahajali v florentinske muzeje. Nekatere založniške hiše so celo natisnile posebne turistične vodnike za mlade obiskovalce. Navsezadnje pa je tu še famozni florentinski sladoled, ki slovi daleč naokoli in če gre verjeti domačinom naj bi prav sladoled iznašli v Firencah.
Mesto tako nakjučnemu sprehajalcu daje vtis, da je naklonjeno varstvu interesov in pravic mladih prebivalcev in obiskovalcev. Slednje navsezadnje izhaja iz zgodovinskega dejstva, da je bila daljnega leta 1448 na Piazza Santissima Annunziata v Spedale degli Innocenti ustanovljena prva sirotišnica v Evropi. Njeno poslanstvo še danes nadaljuje raziskovalni center UNICEF-a, ki sta ga pred več kot dvajseti leti skupaj ustanovila italijanska vlada ter UNICEF. Njegove poglavitne naloge so predvsem skrb za pravice otrok po vsem svetu. Center si predvsem prizadeva izboljšati razumevanje pravic otrok ter omogočiti celovito uresničevanje Konvencije Združenih narodov o pravicah otrok tako v razvitih državah kot v državah v razvoju. Raziskovalni center deluje predvsem na dveh raziskovalnih področjih, ki sta: oblikovanje in izvajanje socialno-gospodarskih programov, ki bi izboljšale pravice otrok, ter varstvo otrok in uresničevanje mednarodnih standardov za uresničevanje pravic otrok. S tem prispeva k uresničevanju celovitega varstva pravic otrok, ki sodi med strateške načrte in cilje UNICEF-a kot celote.
V zadnjem kratkoročnem obdobju pa se raziskovalni center UNICEF-a osredotoča na uresničevanje in varstvo pravic in koristi otrok v post-konfliktnih tranzicijskih družbah. V zadnjih desetih letih so bila v mednarodnih in notranjih spopadih storjena številna hudodelstva zoper otroke. Pri tem pa so bili otroci tudi priča mnogim hudodelstvom, s čimer lahko s svojimi pričevanji pripomorjejo k ugotavljanju in uveljavljanju odgovornosti storilcev številnih kaznivih dejanj. Raziskovalni center UNICEF-a utemeljuje, da je potrebno otroke vključiti v iskanje pravičnosti za pretekla grozodejstva v post-konfliktnih družbah. Enako pomembno je zagotoviti, da se bodo njihove pravice v sodnih oziroma izvensodnih postopkih ne samo spoštovale, temveč tudi, da se le-ti postopki prilagodijo njihovim potrebam ter starosti. Ker so otroci ključni za izgradnjo boljše prihodnosti, je njihovo sodelovanje v spravnih procesih nujno in dobrodošlo, še posebej če so varovane njihove pravice. S tem se lahko položijo temelji za izgradnjo bolj stabilne in demokratične družbe, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine.
Med vsemi umetninami in renesančno arhitekturo je lahko kar hitro pozabiti na uresničevanje temeljnih človekovih pravic otrok, še posebej, če mladih mestnih prebivalcev ni mogoče opaziti na vsakem koraku. Kljub temu pa se zdi, da je mesto predano spoštovanju temeljnih pravic otrok, saj ne gre pozabiti, da so bile Firenze eno izmed prvih mest, ki je prepovedalo smrtno kazen. Gre predvsem zato, da se mladi mestni prebivalci pred mestnim vriščem in truščem umaknejo na florentinsko obrobje in zaledje, ki ponuja več možnosti za otroško igrivost.
