Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) taksativno naštevata primere, ko je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V skladu z navedbo prvega odstavka 54. člena ZDR-1 se taka pogodba o zaposlitvi lahko sklene le izjemoma, kar kaže na restriktivno sklepanje tovrstnih pogodb. Restriktivna razlaga pogojev za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas je skladna z dejstvom, da se praviloma sklepa pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas in da sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas pomeni izjemo. Tako pravilo pa temelji tudi na Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 18. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas.
Tako so dela, ki se opravljajo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, po svoji naravi začasna.
Trajanje del je in mora biti omejeno na različne načine, na primer z naravo dela (projektno delo, začasno povečan obseg dela ipd.), z odsotnostjo nadomeščanega delavca, z vezanostjo na mandat in podobno. Razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas mora biti v pogodbi o zaposlitvi jasno določen, vsebina pogodbe pa mora potrjevati, da gre dejansko zgolj za začasno delo.
ZDR-1 v drugem odstavku 55. člena uzakonja načelo prepovedi veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Delodajalec, razen izjemoma, ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Kršenje te prepovedi ima za posledico transformacijo pogodbe zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Po določbi enajste alineje prvega odstavka 51. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas tudi zaradi priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 68. člena ZJU se pogodba o zaposlitvi z javnim uslužbencem lahko sklene za določen čas za strokovna dela, ki se organizirajo kot projekti z omejenim časom trajanja, in za izvajanje javnih nalog v primeru začasno povečanega obsega dela, ki po svoji naravi traja določen čas in ga ni mogoče izvesti z obstoječim številom javnih uslužbencev.
Kaj je projektno delo?
ZDR-1 ne prinaša definicije projektnega dela, kar je po moje neustrezno. To nalogo je preložil na socialne partnerje s četrtim odstavkom 55. člena, ki določa, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi, kaj se šteje za projektno delo. Taka določba sicer omogoča prilagodljivost pogojev za dopustnost zaposlovanja za določen čas na projektnih delih po posameznih dejavnostih, kar je smiselno, saj ima vsaka dejavnost svoje značilnosti. Vendar pa lahko ugotovimo, da mnogo kolektivnih pogodb projektnega dela ne opredeljuje, nekatere kolektivne pogodbe pa to delo opredeljujejo bolj ali manj posrečeno, pri čemer prav vse ostajajo na ravni splošne definicije, ki ne vključuje posebnosti posamezne dejavnosti.
V Kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva je na primer določeno, da se za projektno delo šteje delo, ki se začne na podlagi posebne pogodbe in se izvaja in zaključi v skladu s projektnim programom, ter delo, ki je organizirano tako, da je vsak projekt samostojen del poslovanja oziroma dejavnosti delodajalca, ki se tekoče (dnevno) opravlja. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije za projektno delo šteje predvsem delovni proces, v katerem se izvajajo praviloma enkratne naloge oziroma programi z določenim specifičnim ciljem in rokom trajanja, ki je opredeljen kot cilj družbe. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo za projektno delo šteje delo, ki je po obsegu ali načinu opravljanja dela samostojen projekt, le-ta pa je ciljno usmerjen in zaključen proces ter presega dejavnost delodajalca, ki jo tekoče opravlja.
Nadaljevanje članka za naročnike >> Katarina Rajgelj: Projektno delo, Odvetnik, 2017, št. 79.
