Kot je v pogovoru za STA še dejala profesorica Selišnikova z ljubljanske filozofske fakultete, se tudi vrednote ne spremenijo tekom ene generacije, za spremembe pa mora delovati več procesov. Selišnikova je sodelovala pri več raziskavah, ki se ukvarjajo z vprašanji spola in politike ter objavila več člankov s področja socialne zgodovine in spola.
Med drugim je izpostavila, da Slovenke v evropskem merilu izstopajo po svoji zaposlenosti, a kljub temu, da je več višje izobraženih in da vse bolj prodirajo tudi med doktorice in profesorice, še vedno ostajajo tiste, ki so slabše plačane v primerjavi z moškimi.
Za izboljšanje položaja žensk na trgu delovne sile bi morala po njenem država z različnimi ukrepi ženskam olajšati skrb za otroke in s tem izboljšati poklicne možnosti, omenja tudi možnost uvedbo različnih kvot v podjetjih in pogreša bolj inovativne politike.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa glede položaja žensk v Sloveniji opozarja na težave na področju preprečevanja in boja proti nasilju nad ženskami. Država bi morala po njenih besedah sporočiti ničelno toleranco do tega in pomagati ne le žrtvam, temveč pravočasno tudi storilcem.
Varuhinja izpostavlja tudi mobing in spolno nasilje nad ženskami, težave pri zaposlovanju žensk po končanem šolanju in večjo skrb za družino, pri čemer priznava, da postajajo moški glede tega bolj razumevajoči.
Tudi slovenska vlada ugotavlja, da sta kljub tradiciji obsežne, dejavne in ciljno usmerjene politike enakosti spolov ter napredku, doseženem pri zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških, v slovenski družbi moč in odgovornost med ženskami in moškimi še vedno neenakomerno porazdeljeni.
Vlada si bo zato še naprej prizadevala za krepitev enakosti spolov, med drugim se na nacionalni ravni pripravlja nova resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2015-2020.
Enakopravnost spolov je tudi ena od pomembnih vrednot Evropskega parlamenta, pa so danes zatrdili v informacijski pisarni parlamenta v Ljubljani ter skupaj z nevladno organizacijo Ekvilib Inštitut pripravili pestro dogajanje.
Med drugim so se štirje evropski poslanci - Romana Tomc (SDS/EPP), Tanja Fajon (S&D/SD), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) - pomerili tako v teoretičnem znanju o položaju žensk v Sloveniji in EU kot v povsem praktičnih tradicionalno "moških" in tradicionalno "ženskih" opravilih.
Poslanci so se ob tem strinjali, da je Slovenija z vidika enakopravnosti spolov relativno uspešna država in da so trendi pozitivni, a vendarle opozorili, da prepogosto pozabljamo, da je to še vedno pravica, za katero se je treba boriti vsak dan. Kot so opozorili, je družba zares uspešna le, če lahko v njej svoje potenciale polno razvijejo vsi, tako ženske kot moški.
Skupaj s predstavniki vlade in nevladnih organizacij so pripravili tudi okroglo mizo, posvečeno izzivoma, na katera v Evropskem parlamentu ob tokratnem 8. marcu posebej opozarjajo - dostop do izobrazbe za deklice v manj razvitih državah, v sami EU pa usklajevanje profesionalnega in družinskega življenja, saj skrb za gospodinjstvo ostaja prvenstveno na ramenih žensk.
Iz Evropske komisije so medtem sporočili, da so pred 8. marcem vsi moški člani komisije podprli kampanjo Združenih narodov HeforShe (On za njo), katere cilj je osveščanje moških in žensk o vprašanju enakosti spolov. Agencija ZN za ženske s to kampanjo spodbuja moške k večji angažiranosti v boju proti tovrstni diskriminaciji. Moški imajo namreč ključno vlogo pri spreminjanju družbenih konvencij, ki vplivajo na življenje žensk.
