Presežek, merjen pred plačilom obresti, je za skoraj osemkrat presegel cilj, postavljen pri 0,5 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Okrevanje grškega gospodarstva je sicer že nekaj časa predmet nesoglasij med organi območja z evrom in Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Države območja z evrom namreč želijo, da IMF prevzame osrednjo vlogo pri nadzoru grških reform, ta pa je to pripravljen storiti le v primeru, da napovedi okrevanja Grčije po njegovih ocenah niso pretirano optimistične.
Območje z evrom ocenjuje, da je Grčija prihodnje leto sposobna ustvariti 3,5-odstotni primarni presežek, IMF pa meni, da je njegova realno uresničljiva višina 1,5 odstotka. Grški premier Aleksis Cipras je v prispevku, objavljenem danes v časniku Wall Street Journal, nesoglasja med EU in IMF označil za oviro pri okrevanju grškega gospodarstva.
Predstavniki grške vlade, Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB), evropskega reševalnega sklada ESM in IMF naj bi na pogajanjih v začetku meseca sicer prišli do političnega kompromisa, da bo Grčija izvedla nove varčevalne ukrepe in implementirala nove reforme.
Dogovor naj bi mednarodnim posojilodajalcem omogočal zaključek pregleda grških financ in prižig zelene luči za izplačilo drugega obroka v okviru 86 milijard evrov težkega tretjega programa pomoči, sklenjenega junija 2015.
Pogajanja tečejo že več mesecev, država pa zaradi zastojev že nekaj časa ni dobila svežih sredstev. Denar za poplačilo dolgov potrebuje najpozneje julija.
