c S

Bruselj zavrnil pritožbo nasprotnikov trase ČHE Kozjak

24.02.2014 12:43 Maribor, 24. februarja (STA) - Dravske elektrarne Maribor (DEM) kljub upočasnitvi nekaterih investicij s strani HSE še naprej bijejo boj s civilnimi pobudami za umestitev trase Črpalne hidroelektrarne Kozjak. Direktor DEM Viljem Pozeb je v pogovoru za Večer povedal, da je Evropska komisija postopke potrdila kot primerne in s tem zavrnila pritožbo nasprotnikov predlagane trase.

Postopke umeščanja ČHE Kozjak in daljnovodne povezave v prostor so v DEM začeli že leta 2006, šele po petih letih pa je vlada sprejela državni prostorski načrt, kar po Pozebovih besedah kaže na to, da je bil postopek voden strpno in skrbno.

"Kot investitor smo se trudili, da s projektom in načrti seznanimo čim širši krog vseh zainteresiranih. Še vedno je tako. Žal nekateri prebivalci ob načrtovani trasi daljnovodne povezave vztrajno odklanjajo dialog. Pritožba civilne iniciative na Evropsko komisijo, češ da država postopkov umeščanja v prostor ni vodilo skladno z evropsko zakonodajo, je povzročila dve leti zamika," je za Večer povedal Pozeb.

Kljub zaključenem postopku v Bruslju pa še vedno ostaja odprt postopek na ustavnem sodišču, kjer je civilna iniciativa prav tako pred dvema letoma vložila ustavno pritožbo. V DEM pričakujejo, da bo sodišče, enako kot Evropska komisija, postopek umeščanja potrdilo oziroma pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter s tem omogočilo nadaljevanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ključni dokument, ki ga želijo pridobiti v naslednjih dveh letih, pa je okoljevarstveno soglasje.

Ker so se v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) zaradi vprašljivosti ekonomike odločili nekoliko upočasniti nekatere energetske investicije, med njimi tudi za ČHE Kozjak, v Dravskih elektrarnah zdaj iščejo strateškega partnerja.

Kot je za Večer povedal Pozeb, je za sodelovanje pri projektu interes izkazalo več potencialnih strateških partnerjev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Italije. Projekt je po mnenju vseh zainteresiranih ocenjen kot tehnično izjemno dobro pripravljen, Pozeb pa je priznal, da je zaradi trenutno izjemno nizkih cen električne energije ekonomsko manj atraktiven kot pred dobrim letom.

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so potrdili, da je Evropska komisija 4. februarja zaprla omenjeno zadevo "kot uspešno rešeno za Slovenijo tudi z vidika postopka priprave državnega prostorskega načrta (DPN)".

V zvezi s pritožbo je Bruselj postavil vrsto vprašanj, na katere so v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje odgovorili avgusta 2012 in pri tem podali pojasnila glede postopka priprave DPN v povezavi s postopkom celovite presoje vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti na varovana območja.

Prav tako so Evropski komisiji pojasnili postopke, ki bodo sledili sprejemu DPN, upravnih odločb, ki jih bo pred začetkom gradnje še moral pridobiti investitor, izvedbe presoje vplivov na okolje, skladnosti uredbe z evropskimi direktivami ter o sodelovanju javnosti v postopku priprave DPN in v postopku presoje vplivov na okolje. Na zahtevo po dodatnih pojasnilih so odgovorili septembra lani.

Kot so še dodali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, takšen razplet za njih pomeni potrditev, da je bil postopek priprave državnega prostorskega načrta za ČHE Kozjak izveden ustrezno, hkrati pa, da so ustrezni tudi postopki priprave za druge DPN, ki jih izvajajo na enak način.

Ravnanje Bruslja pa si povsem drugače razlagajo predstavniki civilnih pobud, saj sta bila tako predsednik Ekološkega društva Kozjak-Dragučova Ivo Tratnik kot član civilne pobude Borut Holcman za STA zelo kritična do Pozebovega posploševanja odločitev Evropske komisije.

Kot je povedal Holcman, gre za navadno zavajanje javnosti. Bruselj je po njegovih besedah res zaključil ta primer, a se do Aarhuške konvecije sploh niso opredeljevali, hkrati pa so povedali, da jih zelo moti striktno določena uredba o ČHE Kozjak in daljnovodni povezavi. O ukinjanju in spremembi Nature 2000 na mestu, kjer naj bi stala ČHE, bo po njihovem morala biti opravljena še konferenca, uredbo pa bo potrebno spremeniti, če okolje investicije v sedanjih okvirih ne bo sprejelo, oziroma se lahko, tako Holcman, zadeva celo ustavi.

"Dopis Evropske komisije ni tako enoznačen in jasen kot pravijo na DEM. Še zdaleč ne drži, da je zadeva s tem zaključena. Pri sprejemanju okoljevarstvenega dovoljenja bo morala biti zainteresirana javnost ne le obveščena, pač pa celo sprejeta kot dejavnik odločanja, kar je napisano tudi v dopisu Evropske komisije," je dejal Holcman.