c S
DNEVNI IZBOR
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

27.05.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

13.05.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pritožba zaradi očitno zmotne uporabe materialnega prava Sodišča morajo striktno ostati v polju prava, ko presojajo in odločijo o primerih, ki v polje prava vstopajo s področij drugih ved, strok ali znanosti. Seveda to velja tudi za tehnično in naravoslovno znanost. Zatorej tudi za medicino. Sodna odločitev o pravno pravilnem in o pravnem prav tudi v tem primeru ni sodna odločitev o medicinskem ali tehničnem vprašanju, ampak o pravnem vprašanju. Zato je to pravna odločitev, ne medicinska ali zdravstvena odločitev. 29.04.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pravici političnih strank in list do televizijskih predvolilnih soočanj Treba je upoštevati argument "verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank". Hkrati morata biti upoštevana "kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu". Od kje ta trditev? Bom pojasnil. 15.04.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je DARS-u res tega treba? Elektronska vinjeta. Dobro, naj bo. Varnost prometa in nadzor nad spoštovanjem predpisov. Seveda, samoumevno in nujno. A na kakšen način? Zdi se, da deloma preveč nerazumljiv in deloma izrazito »prekrškovno inkasantski«. Za slednje bi lahko rekli »ponovno«. To se mi ne zdi nepomembno. 01.04.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neustavni in pravno nevzdržni zakonski ureditvi nadomestila za brezposelnost Tako je na papirju. 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. 50. člen (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V praksi je drugače. 18.03.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Antipolitika in redefinicija človekovih pravic in svoboščin

»Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privesti do tega, da bi to razumelo« (Konfucij). »Vladati pomeni pravilno ravnati. Če vi prevzamete vodstvo v pravilnem ravnanju, kdo bi si upal napak ravnati … Če želi vaša visokost dobro, bo ljudstvo dobro. Krepost vladarja je kot veter, krepost malega človeka je kot trava. Trava se mora upogniti, ko veter zaveje preko nje« (Konfucij).

04.03.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Smo tik pred zlomom, odpovedjo pravne države – zdaj še zaradi šol in sodišč?

Ne bom pisal o pričakovanju jeseni in zime, četudi devetdeset odstotno vem, kaj naj bi nas takrat pričakalo. Tudi o volitvah ne bom pisal, četudi zanesljivo vem, kdo vse, kako in zakaj laže, blefira in se spreneveda. Bom pa nekaj napisal na temo neposredne grožnje za zlom, popolno odpoved pravne države – kot vladavine prava, etike, morale in razumnosti. Zaradi delovnih in socialnih sodišč in zaradi vodstev šol. Tega mi je zelo žal.

18.02.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Logično: če ti informacij “ni treba imeti”, ti jih “ni treba posredovati”?

V letih 2020-2021 smo na MZ, NIJZ, pa JAZMP, MF ULJ, IJS, Vlado RS, SPSV… naslovili in naslavljali vloge za posredovanje informacij javnega značaja. Vloge so vsebovale (1) zaprosilo za pojasnila in odgovore na bistvena kovidna vprašanja in (2) zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja. Vselej smo prejeli isti, copy-paste odgovor: »vloga se zavrne, ker informacije ne obstajajo

04.02.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O vezanosti župana in občinskega sveta na izid referenduma Nedavno je Civilna iniciativa – gibanje za Izolo uspela s svojo referendumsko pobudo o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Izola, saj je kar 3069 občanov, kvalificirana večina (proti je glasovalo 72 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma), glasovalo proti načrtu. A kaj lahko sedaj občani pričakujejo in kaj mora občinska oblast storiti? 21.01.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek 'Kovidno' ustavno sodišče in omahljiva neprepričljivost njegovega delovanja Ustavno sodišče se je odločilo neustavne in nezakonite kovidne odloke (v celoti ali deloma) razveljavljati za nazaj. Odločilo se je tudi zapisati v obrazložitev svoje odločbe, da kljub ugotovljeni in očitni neustavnosti in nezakonitosti kovidnih odlokov ostajajo v veljavi v prihodnje (od ustavnosodne odločbe dalje) sprejeti kovidni odloki. Odločilo se je dovoliti vladi, da še naprej gospodari s podzakonskimi akti in da ti ostajajo v veljavi, četudi se v določenem roku dveh mesecev ne uskladijo z ustavo in se njihova vsebina ne prenese v zakon. 07.01.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

26.11.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O dveh členih zakona, ki je namenjen varstvu osebnih podatkov

Informacijska pooblaščenka (IP) ima tudi tokrat – načeloma - prav. Pri svojem delu je preveč kompetentna, odgovorna in natančna, ko gre za veljavno, v zakone zapisano pravo, torej za tisto, kar piše v zakonodaji, da glede dopustnosti preverjanja osebnih dokumentov (in, v tem članku, samo glede tega!) ne bi imela načelno prav. Tokrat mislim na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). 

12.11.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Slovenija nezadostno varuje pravice oseb s posebnimi potrebami in invalidov

ESČP: "Slovenija diskriminirala invalide pri volitvah." ESČP je razsodilo, da je Slovenija diskriminirala oba pritožnika, ker jima Vrhovno in Ustavno sodišče nista omogočila, da na sodišču pred glasovanjem zahtevata prilagoditve volišča. Pritožnika, oba uporabnika invalidskih vozičkov, sta pred referendumom o Družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditve volišč. Vrhovno sodišče, poročevalec je bil sodnik dr. Erik Kerševan, je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah. Ustavno sodišče pod vodstvom dr. Rajka Kneza je ustavni pritožbi zavrglo brez obrazložitve. 

29.10.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pozitivnih pravnih dolžnostih delodajalcev Delodajalec je zoper delavca uvedel disciplinski postopek. Delodajalec je delavcu po pisni seznanitvi očital, da že dlje časa krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da ne uporablja in zavrača nošenje maske v zaprtih prostorih delodajalca, kjer delavec opravlja delo. 01.10.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred poneumljanjem »Preprečiti je treba neposredno ali posredno diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ali ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo proti COVID-19 trenutno uporablja, ali je zanjo dovoljeno, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti cepiti se, ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno cepivo proti COVID-19, ne bi smelo biti predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz. Poleg tega te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa pravico ali obveznost do cepljenja.« (36. člen Uredbe (EU) 2021/953, z dne 14. junija 2021) 17.09.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravne in družbene posledice ustavnosodne odločbe št. U-I-79/20 Vsakodnevno opažam, da si velik del slovenske javnosti napačno tolmači naslovno ustavnosodno odločbo. Tega ni težko razumeti. Tudi sam ne razumem povsem toka misli v obrazložitvi odločbe. Četudi se trudim razumeti, zakaj se sodišče ne želi, ne zmore ali si nekako … ne upa … izviti iz mreže golega besedičenja, stvarno neutemeljenega leporečja, zatrjevanj brez dokazne podlage, protislovij, nelogičnosti, manipulacij, zavajanj in sprenevedanj oblasti ter z njo sodelujočega dela zdravstvene stroke, pa tudi iz prenekatere polresnice, celo očitne laži. 03.09.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Tudi zagovorniku načela enakosti je močno »zdrsnilo« Tako močno, da bo težko »priplezal« nazaj. Bo pa moral, zaradi funkcije, »plezati.« Hitro in visoko, navpično. Ustvaril je, uporabil bom prispodobe, poligon, priročen za dnevnopolitično »fronto«, tudi jezikovno in konceptualno »vojno«, ki za seboj lahko pusti enormno pogorišče - in kaos. S tem je legitimiral nov primer »prerekanja o oslovi senci« in institucionalno formaliziral pojem »oksimoron«. Tega mi je žal. In žal mi je zanj. 20.08.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Človekovo dostojanstvo: koncept, pravica in moralna dolžnost, ki JE ali pa NI Ne, sistemi za odvajanje izdihanega zraka iz zaprtega prostora in čiščenje zraka gospodujoče oblasti še vedno ne zanimajo. Na GZS pa so se, po letu in pol, odločili, da bodo kmalu o tem organizirali seminar, posvet. Počasi, zakaj bi s tem hiteli? Ni treba hiteti. Kot ni treba hiteti s preverjenim preverjanjem preverjenih zdravil, na trgu obstoječih že pol stoletja ali več, ki so učinkovito blažilna in zdravilna tudi za bolezen Covid. 06.08.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vse je prav in vse je narobe - vmes pa je človek in njegove dileme

»Ne želim policijske države. Ne želim manipulacij z javnostjo. Ne želim groženj. Ne želim prisile. Ne želim kaznovanja ljudi. Ne želim vsega tistega, kar vodi v tiranijo. Človek je najprej odgovoren zase. Nehajmo govoriti ljudem, naj se cepijo zaradi drugih. Cepijo se zaradi sebe, ali pa se pač ne. Ne govorimo ljudem, da so odgovorni za druge, če se ne cepijo. Ne grozimo jim s cepljenjem in ne silimo jih v to, ker za to ni nobenega opravičljivega razloga. Prišli smo do tja, do koder smo lahko prišli. Imamo cepivo. Več ni mogoče. In to je dovolj.« (Zoran Milanović, predsednik Republike Hrvaške; Vir)

23.07.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zakon je mogoče spremeniti tudi v politični manifest manifést -a m (ê)
1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels.
2. pravn. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest (FRAN. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU).
09.07.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Treba se je imeti fino, pravijo, predvsem pa zaupati cepivom in biti cepljeno solidaren – morda imajo prav Pravijo: ko gre za pravo, takrat smeš govoriti, ko gre za druge stroke, predvsem pa za medicino, takrat molči. Ta molči razumejo kot (slepo) »verjemi« in (brezpogojno) »zaupaj«, zato »ne poizveduj« in ne izražaj dvoma, še posebej pa ne kritike. Pravijo tudi »bodi solidaren«. Solidarni molk razumejo tudi kot »ne sprašuj«, »ne išči odgovorov«, »ne objavljaj« in »ne pojasnjuj svojega razmišljanja«. Če to storiš, ti pravijo »teoretik zarote«, »antivakser«, »zanikovalec«, »psevdo-nekaj« … Ker da »ne razumeš«. Seveda ne razumem/o. Pa želim/o razumeti. Moram/o. Do tega imam/o pravico. To je pogoj – VSEGA. Razumeti! Če je na eni strani pravica je na drugi dolžnost. Omogočiti, dopustiti, prizadevati si za RAZUMETI. 25.06.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ljudje, ki se vedejo kot bogovi, niso bogovi, četudi imajo ta kompleks Do sebe sem izrazito neprizanesljiv. Tudi v okviru svoje stroke in poklica. Iščem, berem, analiziram, popisujem, sprašujem, oprezam za viri, argumenti in razlogi, ki bi me prepričali, da sem v zmoti. Brez prestanka. Vselej znova. Ko prepoznam svojo zmoto sem zelo zadovoljen. V takem trenutku se zdi prehojena pot dobra izraba časa, opravljeno delo pa koristno in smiselno. Lahko napredujem, se odrinem in grem naprej, usmerjeno, s ciljem. Postopek, ali proces, ponavljam, vsak dan znova. 11.06.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dolgoletno protiustavno in nezakonito prakso ZPIZ je vendarle ugotovilo tudi sodišče

Po približno dvajsetih letih je skrajni čas, da ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, v nadaljevanju Zavod) prekine s protiustavno in nezakonito prakso - sicer bo še naprej odškodninsko odgovarjal zavarovancem! To izhaja tudi iz nedavno sprejete (in pričakovane) sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, z opr. št. Psp 24/2021, z dne 16. april 2021.

27.05.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ljudje imajo pravico spraševati, dvomiti, kritizirati, vedeti in razumeti Pobude za ustavnosodno presojo določenih »protikoronskih« pravnih predpisov in ukrepov z opr. št. U-I-427/20, U-I-17/21 in U-I-59/21 so bile dopolnjene šestnajstkrat. Z argumenti in dokaznim gradivom: članki, študije, analize, knjige, izjave, pisma, video gradivo, fotografije … Elementov dokaznega gradiva je veliko. Veliko je tudi vprašanj, naslovljenih na oblast, ki ne dobijo odgovora in prošenj za posredovanje informacij, na katere oblast odgovori, da informacij žal nima. Vlada je ustavnemu sodišču v navedenih zadevah poslala en odgovor: vseboval je tabelo s statističnimi podatki in članek o Francoski Gvajani. 14.05.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kako preživeti polet z letalom brez »zračenja« z »odpiranjem oken«? Dolgo časa smo si za to prizadevali. Skoraj eno leto. Potem se je zgodilo. Tudi zaradi vztrajnosti, neomajnosti in odločnosti ne le g. Mitje Vilarja, pač pa tudi prof. dr. Dušana Kebra in mag. Dejana Židana, poslanca stranke SD, g. Željka Ciglerja, poslanca stranke Levica in g. Janija Möderndorferja, poslanca stranke LMŠ. Sklicana in izvedena je bila nujna seja Odbora DZ za zdravstvo, v torek, 27. aprila 2021, na zgodovinski, spominski in praznični dan. 30.04.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Demokracija: od ideje in koncepta, do izvotlitve in negacije Ljudje mi še naprej postavljajo vprašanja o državni ureditvi in političnem sistemu, o vzvodih in mehanizmih za delovanje formalne in materialne demokracije, četudi so odgovori na vprašanja zapisani v Ustavi RS. Raje postavijo vprašanje, kot odprejo ustavo. Raje zapišejo vprašanja, kot preberejo ustavo. Pri tem mislim na tiste ljudi, ki postavljajo takšna vprašanja – vprašanja z odgovori v besedilu ustave. To je - zanimivo. 16.04.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vse to so »teorije zarot« Prostovoljno smo se odrekli »identiteti«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti »človeka«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti človeka »kot osebe«. Prostovoljno smo pristali na to, da za časa življenja ne bomo živeli, ampak čakali konec življenja. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse, kar je nepomembno, pomembno. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse tisto, kar je maksimalno in najbolj pomembno, postalo nepomembno. A prav zato je vse maksimalno pomembno, tisto, kar je najbolj pomembno, pa je zato še pomembnejše. Tudi teorije zarot. Vsi smo za to odgovorni. Med nami so tisti, ki so za to tudi krivi. To so krivci. Zanje smo krivi. Tudi za teorije zarot. Tudi za teorije, ki niso zarotniške. A tudi te so zarotniške. Tudi to je teorija zarote. 02.04.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Banke NE, kreditojemalci DA; ali priznanje in čast Višjemu sodišču v Mariboru Petnajst let mojega strokovnega dela je bilo namenjenega predvsem pravno-teoretičnemu, pravno-filozofskemu in ustavniškemu študiju, razpravam, analizam, člankom in knjigam o tem, kaj pomeni, kako razumeti, kako interpretirati in kako v praksi, zlasti v sodni praksi, uresničevati ustavno načelo socialne države, v neposredni povezavi s temeljnimi človekovimi in ustavnimi pravicami do osebnega socialnega dostojanstva, pravne zaščite lastnine, doma, družinskega življenja, dela, socialne varnosti in svobode v najširšem pomenu besede. Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 877/2020, opr. št. VSM00041664, z dne 15. decembra 2020, občutim kot nagrado za moj vztrajni in odločni, poklicni in javni trud. 19.03.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek S sliko (z dejstvi) ni nič narobe - če in ko se vsi pretvarjajo, da ni nič narobe Po koncu včerajšnjega televizijskega informativnega programa na javni RTV mi je kolega poslal sporočilo - sms: »Bojim se, da so nas vse do konca poneumili.« Nisem mu odgovoril. Besede »strah«, »vse«, »do konca« (najverjetneje je mislil »nepovratno«) in »poneumili« so bile preveliko večerno breme. Prevelik miselni izziv. Tudi trpka bolečina. Zametek tesnobe. Zanikati si nisem drznil. Pritrditi nisem želel. 05.03.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Čakajoč Godota …, popravek: čakajoč na sodišče, da presodi in odloči!

Že dolgo, predolgo časa je vse, kar je bistveno in odločilno, jasno. O odlokih, sklepih in ukrepih, ki imajo skupni imenovalec (in edini skupni imenovalec) »uradno razglašeno pandemijo«. Tisto, kar je pravno in ustavnopravno odločilno in bistveno, je kristalno jasno. Meni, mislečim pravnikom in pravnicam in drugim mislečim ljudem. Ker je dokazano, preverjeno, analizirano, argumentirano, primerjano, preštudirano, utemeljeno, pojasnjeno, zapisano, izrečeno, prikazano … A vseeno še naprej velja, kot da ni.

19.02.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izjemni dosežki pri učenju in prikazu znanja so razlog, da te ta država prezre Bil sem opozorjen na 57. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list RS, št. 80/20). Člen neposredno zadeva pravico dijakov in dijakinj, da ob doseženih izjemnih dosežkih pri izkazovanju znanja pridobijo Zoisovo štipendijo. Ali točneje, da je NE pridobijo. 05.02.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Moja etična dolžnost je, da tudi v takem primeru stopim v bran sodnicam in sodnikom Javnosti, tudi splošni slovenski javnosti, ne le strokovni javnosti, ali slovenski pravni skupnosti, je znano, da se je pred dnevi na Ustavnem sodišču RS nekaj zgodilo. Nekaj čudnega. Ne samo zanimivega. Nekaj zares zelo čudnega. Tudi nekaj nepričakovanega. To, kar se je zgodilo je ovito v tančico skrivnosti. Enigmatično je. Ne ve se, kaj točno se je zgodilo. Ve pa se, ker se mora vedeti, da se tisto, kar se je zgodilo, ne bi smelo zgoditi. 22.01.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Tudi na univerzah je treba resnico odkrivati s srcem

Ne, ne, ne bom pisal o svetu, ki se barbarsko seseda pri dnevni svetlobi in pred našimi očmi, pred televizijskimi kamerami. Ne bom pisal o času totalne odsotnosti mere, popolne odprtosti meje in neizmerljive intenzivnosti pri žaljenju, poniževanju in norčevanju iz ljudi, če si politični funkcionar. Ne bom pisal o ustavnem sodišču, ki ga z uporabo elementarne logike in približno zdrave pameti ni mogoče razumeti.

08.01.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O ustavnosti in ustavnopravnih možnostih glede volilne zakonodaje

Ustavno sodišče se je v odločbi št. U-I-32/15 opredelilo do vprašanja ustavnosti obstoječega volilnega sistema in zakonodaje glede volitev v Državni zbor. Izrek in obrazložitev odločbe sta jasna in razumljiva:

  1. Drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 23/17) ni v neskladju z Ustavo.
  2. Prvi odstavek 7. člena, 42., 43. in 44. člen Zakona o volitvah v Državni zbor niso v neskladju z Ustavo.
  3. Člen 4 Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) je v neskladju z Ustavo.
  4. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh let po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
  5. Zahteva za oceno ustavnosti petega odstavka 80. člena Ustave se zavrže.
25.12.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O »poustavljanju« in »posodnikovanju« pravnega reda »Posodnikovanje« se mi zdi lepa beseda. Skovala sva jo (poslovenila sva besedo »judikalizacija«) s pravniškim kolegom, preden je on kot pomočnik odgovornega urednika postal odgovorni urednik slovenske znanstvene revije za ustavnopravno teorijo in filozofijo prava, sam pa sem mu odstopil mesto odgovornega urednika in se umaknil v uredniški svet revije. Ko sva sodelovala, to pa sva počela dobro in produktivno, sva ustvarila ali poslovenila nekaj lepo zvenečih strokovnih pojmov. 11.12.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O čistem zraku, soncu, enem zdravju in psihologiji pozitivnih sporočil Sprva smo domnevali, da se sars-cov-2 širi predvsem s tesnimi stiki in prek površin. Pokazalo se je, da se virus širi tudi in morda celo predvsem z aerosolom, torej zelo drobnimi kapljicami. Novim ugotovitvam moramo prilagoditi ukrepe.” 27.11.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mora ZPIZ prekiniti dolgoletno (protiustavno) prakso neugotavljanja poklicnih bolezni zavarovancev? Kot pravnika, ki se pri svojem strokovnem delu vsakodnevno soočava s kršitvami ustavnih, delavskih in socialnih pravic (nekatere tipične kršitve so na primer popisane v knjigi Teršek: Pravna ignoranca škodi. Kritika pravne prakse 1 in 2 in v knjigi Etika politike), sva etično dolžna opozoriti na anomalije v sistemu, ki povzročajo škodo državljanom in pomenijo poseg v javno korist in v splošno dobrobit ljudi, ne samo v posameznikove pravice, svoboščine in pravno varovane interese. 13.11.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izredno stanje in »razglašeno« izredno stanje ali To ni ta naša razglednica Kako si pravniški kolegi »predstavljajo« izredno stanje in razloge zanj? Posebej v izrednem stanju, ko ni »razglašeno« izredno stanje in je razglašena epidemija, ki po stališču večine sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča »traja ves čas«, mnogi ljudje pa se še vedno sprašujejo, ali je ali ni razglašena? Katere pravice in svoboščine bi »morala« država »razveljaviti«, da bi šlo za izredno stanje? Koliko pravic: večino, vse, razen…? In zakaj bi jih »morala« razveljaviti, če bi bilo »razglašeno« izredno stanje, ko jih le načeloma in le »sme« razveljaviti – če so za to izpolnjeni ustavnopravni pogoji? 29.10.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V spremenjenem Zakonu o nalezljivih boleznih je veliko protiustavnih rešitev Ob sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-83/20, s katero je večina petih sodnikov in sodnice pritrdila ustavnosti ukrepov Vlade RS med uradno pandemijo novega koronavirusa, so dve sodnici in dva sodnika v svojih ločenih mnenjih med drugim zapisali, da bi US moralo v presojo ustavnosti ukrepov vključiti tudi presojo ustavnosti določb Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). 16.10.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Miselni vzorec ob letošnjih Dnevih Socialne zbornice Slovenije Soglašali smo, družbeno najbolj ranljive skupine ljudi legitimno pričakujejo ozaveščenost vladnih socialnih politik in stopnjevanje zavesti o pozitivnih obveznostih države, da s političnimi in pravnimi ukrepi zaščiti pravice, svoboščine in vitalne interese teh skupin ljudi. Soglašali smo tudi, da morajo biti med prioritetami vladnih pravnih politik predvsem otroci, otroci s posebnimi potrebami, starši otrok, družine, invalidi in delavci invalidi, starostniki in neozdravljivo bolni. Tudi, da morata biti sistema vzgoje in izobraževanja in javnega zdravstva med absolutnimi prioritetami. 02.10.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Komentar odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-83/20: duh je nepovratno ušel iz steklenice Bil sem sredi branja medijskega poročila o ameriškem zveznem sodniku, ki je ukrepe, s katerimi se je omejilo uresničevanjem temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, na las podobne tistim, ki so veljali v Sloveniji med uradno razglašeno pandemijo, označil za neustavne in jih pospremil s sporočilom oblasti: dobri nameni in izjemne okoliščine še ne odvežejo oblasti od spoštovanja zakonitosti in ustavnosti pri sprejemanju ukrepov. Zadeva bo zelo verjetno kmalu prišla pred Vrhovno sodišče ZDA. Slovensko ustavno sodišče pa je bilo, četudi dokaj počasno, vendarle hitrejše. Po sili razmer. Od podrobnega branja ameriške zadeve me je odvrnila javna objava odločitve Ustavnega sodišča št. U-I-83/20. Z njo je US storilo prav tisto, kar se je ameriški sodnik odločil preprečiti. 18.09.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zaupanju, idejah in utopiji Pri politiki je pač tako: če strankarski politiki in dnevno-politični, strankarski »navijači« ali strastni simpatizerji, čustveni strankarski privrženci omenjajo in uporabljajo besedo »zaupanje«, ko gre za dnevno (strankarsko) politiko, politike, parlament, vlado, katerokoli, torej vlade, za politične odločevalce in javne funkcionarje…, je to dokaj pričakovano in razumljivo. Četudi ni prav. 04.09.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V podporo g. Julianu Assangu S tem pa proti njegovi izročitvi ZDA. Pa v podporo zadnjim pravim predstavnikom žurnalizma. Tudi v podporo pristnim izvajalcem družbene vloge "javnih psov čuvajev," kolikor jih je pač še ostalo. Ob tem pa proti medijskemu senzacionalizmu, lažem, polresnicam, manipulacijam, mrhovinarstvu, komentarčkaričkanju, razkrivaštvu, namesto analitičnega raziskovanja in preiskovanja, prepisovanju, namesto ustvarjalnega in originalnega pisanja, vestičkanju, namesto objektivnega poročanju, golomnenjskosti, namesto lucidnega in pronicljivega komentiranja, »nekim« mnenjem, namesto z znanjem utemeljenih prepričanj, miselnim preproščinam, pomečkanim kontekstom, zavajajoči in nemisleči, s tem pa družbeno neodgovorni in etično zavržni rabi točno določenega števila besed, prispodob in oznak za tvorjenje enih in istih, ali pa zelo podobnih, vse pogosteje pa tudi pojmovno, vsebinsko in sporočilno zelo ponesrečenih stavkov »kogarkoli o komerkoli in čemurkoli«, »kadarkoli, kakorkoli in kjerkoli.« 21.08.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odprto pismo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Država, javna uprava in pristojno ministrstvo: prosim, uresničite svojo »pozitivno pravno obveznost« glede skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Z uvodnim poudarkom, da so otroci (mar je res to treba posebej in izpostavljeno zapisati?!) po mednarodnem pravu in po slovenski ustavi posebej zaščitena skupina ljudi. Zato mora država storiti vse, kar je na eni strani od nje treba terjati, ker to določajo Ustava in mednarodni pravni dokumenti, na drugi strani pa tisto, kar je od nje razumno – legitimno – pričakovati: uresničiti »pozitivno pravno obveznost« za optimalno, kakovostno in učinkovito pravno in politično skrb, s tem pa celovito »zaščito« otrok s posebnimi potrebami. Vključno z nudenjem učinkovite pomoči njihovim staršem in z zagotavljanjem okoliščin (pravnih, praktičnih, finančnih, kadrovskih-zaposlovalnih in logističnih) za najvišjo kakovost dela strokovnjakov s tega področja in za njihovo zaposlovanje. 07.08.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vtis o ravnodušnem in do ljudi žaljivem zavračanju ustavnih pritožb Kaj pomeni biti deležen privilegija odgovornosti za odločanje o ustavnosti delovanja političnega sistema in pravnega reda »na javni funkciji«? Predvsem pa biti deležen privilegija odgovornosti za odločanje o pravicah in svoboščinah ljudi? Odločati o kakovosti življenja ljudi? Objektivno in subjektivno? 24.07.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek ESČP naj bi kmalu odločilo, da obvezno cepljenje, kot je urejeno tudi v Sloveniji, pomeni kršitev človekovih pravic

“Zakon o nalezljivih boleznih je v neskladju z Ustavo, ker ne ureja postopka in pravic prizadetih v zvezi z ugotavljanjem obstoja upravičenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja in ker ne ureja odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.” (Odločba US št. U-I-127/01, leto 2004!)

10.07.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Esej o »ustavni demokraciji«; in post scriptum Uvodoma velja ponoviti. Socialno-liberalna ustavna demokracija je utemeljena s temeljnimi načeli in pravili, ki so moralnega in normativnega značaja, zato je tudi vrednota. O socialno-liberalni ustavni demokraciji kot vrednoti lahko govorimo predvsem v primeru, če samo USTAVO razumemo trodelno. Najprej kot vrhovni dokument, sestavljen in določb, ki jih lahko spremenimo (amandmiramo). Potem kot vrhovni dokument z določbami, ki jih ne smemo spreminjati, če bi se z njihovo spremembo porušila notranja struktura ustave (ter s tem model socialno-liberalne ustavne demokracije). In končno, če jo razumemo kot celoto določb, ki odražajo temeljna supraustavna načela (nad-ustavna: demokracija, vladavina prava, socialna država, življenje, svoboda, varnost, dostojanstvo – vsi pojmi, ki so hkrati koncepti in vrednote, v najširšem smislu razumevanja). Ob tem pa moramo razumeti, da je treba ustavnost uresničevati na horizontalni in na vertikalni ravni sistema (kompilacija stališč več uglednih teoretikov). 26.06.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Klepet s študentom prava – ali – O smislu »Komur se posreči poglobiti se v tihoto in jo poklicati z njenim pravim imenom, je dosegel največ, kar more doseči umrljiv človek … Komur se posreči ogreti in poživiti samoto, ta je osvojil svet.« 12.06.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Z obrobja vprašanj o pravu in čustvih v ustavni demokraciji Prava nikdar nisem želel misliti in pojasnjevati neodvisno, ločeno, odmaknjeno od govorice srca. Brez empatije, brez misli na Drugega, brez težnje k poskusu (ne-vsiljene) »univerzalizacije«. Ali (npr. po Habermasu) brez iskanja odgovora na vprašanje, »kaj bi lahko bilo enako dobro za vse.« In zato posplošljivo. V tem smislu optimalno – najboljša možna rešitev v danem trenutku, rezultat moči najboljšega, najbolj prepričljivega argumenta (ki velja do prepričljive razpravne utemeljitve novega »najboljšega argumenta«). 29.05.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država se mora truditi zaščiti ljudi tudi pred tesnobo in strahom, zlasti tistim »nevidnim« »Nepomembnost, dragi prijatelj, je bistvo življenja. Spremlja nas vseskozi in na vsakem koraku. Navzoča je celo tam, kjer je nihče noče videti: v grozodejstvih, v krvavih spopadih, v najhujših nesrečah. Prepoznati jo v teh dramatičnih okoliščinah in jo poimenovati s pravim imenom pogosto zahteva precejšen pogum. Vendar ni dovolj, da nepomembnost prepoznamo, moramo jo vzljubiti, naučiti se jo moramo ljubiti. Poglejte, dragi prijatelj, tukaj, v tem parku, tako rekoč nama tik pred nosom, je navzoča v vsej svoji razvidnosti, v vsej svoji nedolžnosti in vsej svoji lepoti.« (Milan Kundera: Slavje nepomembnosti; Modrijan, 2015, str. 130-131). 15.05.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanske izredne razmere kot (le?) priložnost, ali pa (celo!) vzpodbuda za še več nemislečega etiketiranja

»In pomembno je to, da če kdo sledi eni od teh vrednot, jaz, ki ji ne, zmorem razumeti, zakaj ji on sledi ali kako bi bilo, v njegovih okoliščinah, če bi mene prepričevali, naj ji sledim. Tu je možnost za razumevanje med ljudmi.« Kajti »morala lepi in slepi

01.05.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Jutro po večeru ali Kaj po pandemiji?

»Nobenih drugih stvari ne začutimo in ne zaznavamo razen teles in modusov mišljenja« (Spinoza, Etika, Slovenska matica, 1988, str. 137). »Sicer pa, bi bilo življenje, postlano z rožicami, blagoslov ali obsodba? Morda obsodba, kajti če ga preživiš, ne da bi se kdaj vprašal, čemu živiš, zapraviš veliko priložnost. In samo bolečina te pripravi do tega, da se vprašaš« (T. Terzani, Še en krog na vrtiljaku, Založba Eno, str. 676).

17.04.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdo so »junaki«? V teh dneh me še najmanj zanimajo paragrafi. To ne pomeni, da me paragrafi ne zanimajo. Pomeni samo, da me druge zadeve zanimajo bolj od paragrafov. Poskušam jim slediti. Jih razumeti. Preusmeriti miselno smer. Tudi zato, ker se bo treba hitro vrniti k paragrafom. Ne zares vrniti, kot bi bili potisnjeni na stran. Samo nič manj pomembni ne bodo. Nemara bodo –še- bolj pomembni. Zato ni res, da me manj zanimajo. Le po drugi strani jih poskušam opazovati in misliti. 03.04.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Maske Včasih, ko realnost zunanjega sveta neprizanesljivo pokaže svoje zobe, se je koristno umakniti v podrobnosti življenja. Tiste, takšne, ki jih človek v vsakdanjem bivanju niti ne opazi -s čutili-, še manj –misleče- zazna. 20.03.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred strahom in pred poniževanjem Bila je vojna. Točno določena vojna, v njeni obliki in razsežnosti, se je končala. Druge so se nadaljevale ali začele. Tik pred tem in leta po tem se je govorilo, pisalo in gradilo... Ustvarili so se pakti, deklaracije, konvencije in ustanovne listine. Nekaj novega in drugačnega je bilo zamišljeno - in začeto. Nekaj boljšega. V središču tistega "nekaj", ki ni postalo TO "nekaj", kar JE, pa je bila tudi ali predvsem človekova pravica do zaščite pred strahom; glede vojne in miru, svobode, pomanjkanja, zdravja ... 06.03.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vprašanje »legitimacije in identifikacije« osebe z zahtevanjem osebnega dokumenta je zame temeljno vprašanje demokratične svobode in vladavine prava Zgodilo se je že. Večkrat. Oziroma, dogaja se. Zgodilo se je meni, zgodilo se je znancem, zgodilo se je ljudem, ki so mi o tem pripovedovali, ali mi pisali. Policija nas je na javnem mestu zaustavila le zato, da bi preverila, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Brez posebnega, stvarno utemeljenega razloga. Pač, kar tako in samo s tem namenom; le ugotoviti, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Z zatrjevanjem, da je to naša zakonsko predpisana dolžnost in hkrati z zakonom določena pravica policistov in policistk. 21.02.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Razumljivo je, če ljudstvo – takšno – oblast prezira

Ni težko razumeti, da Ustavno sodišče zakona, ki ureja volitve, enostavno ne razveljavi, četudi ugotovi njegovo delno protiustavnost (Odločba U-I-32/15). Malo težje je razumeti, če je tudi v tem primeru ločeno mnenje enega sodnika v prizmi ustavnosti, demokracije in svobode prepričljivejše, kot zavezujoča odločitev večine sodnic in sodnikov. Še težje je razumeti poslanke in poslance v Državnem zboru, ki tudi te ustavnosodne odločbe (in ne »ustavne odločbe«!!) ne uresničijo.

07.02.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Postopkovno vprašanje stranke, vabljene pred prekrškovno sodišče

Prekrškovno pravo je izmuzljivo področje pravnega urejanja družbenih odnosov. Prekrškovna pravna politika pa se zdi še bolj izmuzljiva reč. Poudarjeni razlog za to razberem v izkustveno potrjenem dejstvu, da omogoča in vključuje preveč primerov samovoljnega, neenakopravnega, pomanjkljivo transparentnega, včasih pa celo izrazito arbitrarnega odločanja: tistih, ki prekrške preiskujejo (policija) in tistih, ki potem od njih odločajo – sodišč.

24.01.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Migranti, begunci in široko odprte oči Na temo beguncem in migrantov nisem molčal. Sem ji pa namenil manj publicistične pozornosti, kot bi jih lahko. Tudi, ali nemara predvsem iz razlogov, ki so predstavljeni v tokratnem prispevku. Avtor je na Univerzi na Primorskem gostujoči študent, eden od študentov magistrskega študija Komuniciranje in mediji, s katerimi se mi je bilo v veselje in zadovoljstvo študijsko pogovarjati v prvem, skoraj končanem študijskem semestru - v okviru predmeta o svobodi izražanja. Študenta sem kot »gostujoče pero« povabil k pisni strnitvi svojih preliminarnih opažanj glede naslovne teme. 10.01.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nekorektno stigmatiziranje vseh staršev, ki jih skrbi cepljenje otrok Seveda sem bil cepljen. Večkrat. Stranski učinki? Možno, tudi dokaj verjetno. A v to se nisem poglabljal. Lahko bi se. Tudi nihče drug tega ni problematiziral, ali se analitično poglobil v vzročno zvezo med posegom v organizem in njegovim odzivom. Pa bi se moral. A tega v svojem spominu ne preigravam. Ne želim. Verjetno sem v vsaj rahli zmoti. 13.12.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodni primer dr. Novič … Kako to razumeti? In ne sprejeti!

Ne, tega pa sprva nisem verjel. Ali pa nisem bil več pripravljen verjeti. Najbrž zmožen. Ali voljan. Ob vsem tem družbenem dogajanju glede prava in s pravom. Predvsem, kar zadeva sodstvo. Ali pa … Pismo odvetnika me je šokiralo. Ponovno. Obveščen sem bil, v vlogi strokovnega javnega "psa čuvaja” (sintagma po sodbi ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottsag proti Madžarski), da bo o pritožbi tožilstva zoper oprostilno sodbo odločal isti senat istega sodišča, ki je v tem istem primeru že dobil krepko nadzorno grajo Vrhovnega sodišča (in pomembnega dela verodostojne pravne stroke).

29.11.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Glasbene kvote: kaj nam res pomeni slovenski jezik? Seveda je jezik vrednota. Zato je, kot določevalec nacionalne identitete, tudi ustavna kategorija. Skrb za jezik je med nespornimi nacionalnimi prioritetami. Posameznikovo samoopredeljevanje in samouresničevanje je jezikovno pogojeno. Ob tem je svoboda izražanja za človeka kisik, za demokratično družbo pa kri. Odnos do jezika in način rabe jezika, zlasti v javnem prostoru, odražata odnos do samega sebe, do drugih in do nacije. 15.11.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Če vse to samo teče, med levo in desno, kam bo steklo? Pomen dejstva, da je človek smrten, nepomemben v neskončnosti, je poudarjal že Aristotel. »Panta Rhei« pa je zapisal Heraklit, eden največjih grških filozofov; vse se giblje, teče, spreminja, trajna je samo sprememba. A gola sprememba je samo to. So pozitivne in negativne spremembe, zadeve grejo lahko na boljše ali na slabše. Če je to pomembno … Mislim, da je. Med napredkom (ne le razvojem) in nazadovanjem je veliko prostora in bistvena razlika. 25.10.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O nas, ki grobo kršimo temeljne pravice pristnih varuhov svobode in demokracije?!

Določeni ljudje mi pravijo, da “zagovarjam in opravičujem sovražni govor” in da “se pretvarjam, da mi gre za zaščito človekovih pravic, ker zagovarjam tiste, ki jih kršijo, s tem pa kršim pravice tistih, ki so žrtve sovražnega govora.” Zato sem, skupaj z nekaterimi drugimi kolegi, univerzitetnimi učitelji prava, “odgovoren za sovražni govor.”

11.10.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Bistvo ustavne demokracije ni »boj večin«

"A zakonodajalec bi bil v težki situaciji, ker bi imel večino ljudstva na eni strani in na drugi strani večino ustavnega sodišča, ki pa je tudi izjemno pomembna. Pravzaprav bi šlo za boj dveh večin" (minister, pristojen za izobraževanje in znanost, v oddaji Studio City, glede predlaganega referenduma o vprašanju, o katerem je že odločilo Ustavno sodišče).

27.09.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Banalnost vpliva turizma na redarsko prekrškovno inkasantstvo Slovensko obmorsko mesto. Majhnost osrednjega trga. Polna zasedenost vseh parkirišč. Neprekinjena odeja človeških teles na plažah. Odličen turistični obisk. Mladeniči in mladenke, z redarskimi oznakami, se vztrajno umikajo pred žgočim soncem v hlad. Ki ni prav nič hladnejši, le senčnost rahlja temperaturno tesnobo. Moški srednjih let, v redarskih uniformah, razumljivo nejevoljni ob pekoči prepotenosti, se odločajo: kdaj mižati in kdaj človeka presenetiti z globo za prekršek. Nezanemarljiv, za občane pomemben element pravne identitete lokalne samouprave. 13.09.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Domovinskost in državnost sta pogojeni z znanjem in sposobnostmi Na parlamentarnih volitvah je pač mogoče zmagati brez pristnega političnega programa, brez konkretne vsebine, brez pravih idej in predvsem brez VIZIJE. Na ta način, dopolnjen z odsotnostjo pristnega znanja in državniških veščin, je mogoče voditi državo, dobiti poslanski mandat, postati javni funkcionar, biti del odločevalskega aparata ipd. Mogoče je biti ne le prepoznaven, ampak tudi popularen in celo javnosti všečen brez posedovanja in izkazovanja znanja in v odsotnosti kakovostnega mišljenja. Predvsem pa brez kakovostne formalne izobrazbe. Vse bolj je tako. Volivci to dopuščajo. 30.08.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Da, Ustavno sodišče mora stopnjevati sankcije Kadar Državni zbor ne spoštuje in/ali ne uresniči odločb Ustavnega sodišča, mora to sodišče stopnjevati sankcije (podrobno v članku revije Pravna praksa). Ne le, da jih sme, ampak jih mora. Tudi tako, da z ustavnosodnim aktivizmom sprejme odločitev (z izrekom in obrazložitvijo), ki od sprejema dalje pravno zavezuje in učinkuje kot zakon. Ustavno sodišče je že tako stopnjevalo sankcije. 16.08.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Juridični monstrumizem ali Zakaj so vrata mariborske sodnije še vedno odklenjena?

Sokratova obsodba pred poroto – sodiščem je bila literarno označena za »juridični monstrum.« Bila je očitno nepravična, pomenila je zanikanje tistega, kar danes označujemo kot temeljne človekove pravice do svobode vesti, verske svobode in svobode izražanja, hkrati pa ni bila utemeljena ne z legitimno zakonitostjo, ne s prepričljivimi dokazi. Določena je bila s čustvenim doživljanjem osebnosti in početij Sokrata pri njegovih juridičnih krvnikih, ki mu niso bili osebno naklonjeni.

02.08.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nelegitimnost oblasti? Legitimnost je v politični teoriji in filozofiji pomemben koncept, tudi prvina. Sodobna pravoslovna in politična teorija znatno presegata goli formalni vidik legitimnosti in odločno stojita v polju vsebinske, materialne legitimnosti (enako velja za koncepta »vladavina prava« in »demokratičnost«). Osrednje vprašanje je vprašanje dobrega, kakovostnega, upravičenega – legitimnega upravljanja družbe. Torej dela (ravnanj), drže in politične etike odločevalcev – javne oblasti. Oceni legitimnosti vsakokratnih političnih ravnanj, razmerij in odločitev predhodi ocena o izpolnjenosti temeljnih izvorov, kriterijev in meril legitimnosti (o tem podrobno v monografiji Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo). 19.07.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek ZA »pozitivno – dolžno« razumevanje ustavne pravice do zdravja

Pravica do zdravja, podobno kot pravica do zdravega življenjskega okolja, seveda tudi pravica do kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega sistema kot takšnega (sistemske – politične, pravne in sodne - ureditve in prakse zagotavljanja, spremljanja in vzpostavljanja zdravja ljudi) … so temeljne ustavne pravice. Tudi pomemben del pravnih dolžnosti socialne države. Zato so hkrati pomemben segment ustavnopravne doktrine o pozitivnih obveznostih (socialne) države.

05.07.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neavtonomiji in nadzbirokratiziranosti univerz in fakultet (tudi) pri postopkih izvolitev v akademske nazive Večkrat sem že zapisal ali glasno razmišljal pred javnostjo (in pri tem nisem bil osamljen), da slovenske univerze in fakultete niso zares avtonomne. Niti, ko gre za tako prvinska akademska vprašanja, kot so učni načrti in študijski predmeti, ali postopki za izvolitve v akademske (učiteljske in raziskovalne) nazive. Marsikdo s to tezo ne soglaša. Veliko kolegov in kolegic pa ji pritrjuje. 21.06.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavne pravice delavcev: trije aktualni problemi

(Namesto odprtega pisma pristojni ministrici in pristojnemu odboru DZ)
Pred dnevi sem na Evropski Pravni fakulteti v Ljubljani, v okviru predmeta Teorija in praksa socialne države, pogovorno gostil kolega Marka Blatnika. Tudi v smislu akademskega dogodka ob izidu novega Komentarja Ustave Republike Slovenije. Kolega je, kot smiselno nadaljevanje najinega nedavnega intervjuja v dveh delih, objavljenega na tem spletišču, izpostavil tri velike pravne problem v praksi. Zadevajo temeljne pravice delavcev in delavcev invalidov. Posebej smo govorili o problemu razlikovanja med “odpravnino” in “odškodnino” ob prenehanju delovnega razmerja, o problemu ničelne pravne zaščite delavcev invalidov in o problem zakonodaje in politike glede dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

07.06.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zadeva Mercator: nad novinarje spet z avtoritarnim nazadnjaštvom in tožilsko ignoranco Tudi, ko gre za (ustavno)pravne razsežnosti novinarskega dela, v Sloveniji ne zmanjka pravoslovno popisljivega dogajanja. Kljub tolikšni in tako obsežni pravoslovni literaturi (tudi domači) o svobodi izražanja, svobodi medijev ter pravicah in dolžnostih novinark in novinarjev, pa kljub toliko sodbam Vrhovnega sodišča ZDA, nemškega in slovenskega ustavnega sodišča, drugih najvišjih sodišč v državah članicah EU in končno ESČP. 22.05.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (2. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 10.05.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (1. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je ustanovitelj in direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 26.04.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravna abeceda: le kako so ustavnosodna pojasnila o konceptu “nepristranskosti” še vedno potrebna? Ustavno sodišče je v sodbi št. Up-1094/18 ponovno, kot že tolikokrat pred tem, obravnavalo koncept »nepristranskosti« in primarnosti njegovega sestavnega dela: »videza nepristranskosti.« Razveljavilo je, ponovno, sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018. Razlog? »S tem, ko je sodišče očitno protispisno ocenilo tožbene navedbe o nepristranskosti članic Sodnega sveta za pavšalne, je kršilo prepoved samovoljnega in arbitrarnega odločanja.« 12.04.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Verodostojni viri so pravno varovana dobrina, anonimke pa virus V ustavnopravna teoriji je pravica (kot koncept in doktrina) novinarjev do zaščite virov informacij dobro in obsežno utemeljena. Tudi sodne prakse o tem je vse več. V zadnjih letih je ESČP obravnavalo več primerov te vrste. In prav sodni precedensi o tej razsežnosti pravne zaščite svobode in avtonomije novinarjev, svobode tiska in (ne gre spregledati, da gre tudi za to!) pravice javnosti do obveščenosti, ki je neposredno povezana z demokracijo kot tako, so še posebej pomembni. Doktrina o tej pravici je pač sestavljena iz več delov, ti pa so v vsakem konkretnem primeru lahko drugačni, posebni. 29.03.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pomislek o sistemski ureditvi oblastnega odločanja o starševskih pravicah V dobri veri in kot povabilo k razpravi postavljam tezo, da v družinskih zadevah, ki jih obravnavajo CSD-ji in sodišča, še vedno ni poskrbljeno za sistemsko optimizacijo – materialno in procesno. Veljavna zakonodaja pušča pomembna materialna in procesna vprašanja odprta. A to niti ni največji problem. Slednjega prepoznam v delu CSD-jev in pristojnih sodišč. 15.03.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odziv na pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja Do vprašanja prostovoljne aktivne evtanazije in zdravniške pomoči pri samomoru sem se večkrat opredelil. V knjigah, zbornikih, člankih in javnih komentarjih. Začenši s posebno, tematsko številko revije Dignitas, št. 10, že davnega leta 2001. Pritrdil sem zagovornikom stališča, da je v določenih in prepričljivo utemeljenih primerih skrajšanje trpljenja po tej poti sprejemljivo/humano/dostojno/upravičeno. Pred časom sem objavil javni poziv državi, uradni slovenski medicini in nacionalnim hospicem k drugačnemu, bolj odgovornemu in skrbnemu - političnemu, sistemskemu in pravnemu - pristopu do paliativne oskrbe/nege. Tudi v tem primeru ni bilo nobenega odziva. 01.03.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Intervju z dr. Marijo Selak: Iskati smisel v tem, kako bi moralo biti (II. del) Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. (ponovljena predstavitev iz I. dela: Oblast se mora bati univerze) 15.02.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Intervju z dr. Marijo Selak: Oblast se mora bati univerze (I. del) Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. 01.02.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do veganske prehrane Svoboda vesti obsega svobodno izpovedovanje/uresničevanje/manifestacijo slehernih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Zadeva verska, teistična, ateistična in neteistična prepričanja s področja etike in morale. Pogoj za njihovo verodostojnost in institucionalizacijo je, da njihove notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost. Tako je že odločilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. 18.01.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Popisovanje tistega, kar je? Kako novinarja vidita svojo družbeno vlogo? So novinarji tudi intelektualci? Kakšno je razmerje med demokracijo in kapitalizmom? O čem naj govorimo in kako naj naslavljamo teme, o katerih bi bilo dobro govoriti? 04.01.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavna obtožba predsednika vlade Institut ustavne obtožbe zoper predsednika Vlade in ministre, t.im. impeachment, ureja 109. člen Ustave. Utemeljena mora biti z očitkom o kršitvi Ustave ali zakonov, storjene pri opravljanju funkcije. V takem primeru Ustava napotuje na smiselno uporabo 109. člena Ustave, ki ureja odgovornost Predsednika republike. Podrobneje je to vprašanje urejeno v Poslovniku DZ (PoDZ-1) in Zakonu o Ustavnem sodišču (ZUstS). 21.12.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Demokracija – v lokalni prizmi Primerjalna razlika med odnosom ljudi do lokalnih volitev, evropskih volitev, državnozborskih volitev in referendumov se zdi sporočilno jasna in pomembna. Razkriva logičnost povezav in prikazov, za kaj ljudem gre. In kako doživljajo volilni proces. Strankokracija ljudi navdaja z nihilizmom; v smislu »saj ne bo zelo drugače, ne glede na izid« (volitve v DZ), »to se nas neposredno ne tiče« (volitve v EP, referendumi) in »naš vpliv je zanemarljiv« (splošna politična apatija). Zato toliko ljudi, ki domnevno razumejo volitve kot državljansko dolžnost (kar je v podobni meri prav in narobe), voli (bodisi zaradi utrujene naveličanosti bodisi zaradi popačenega razumevanja »možnosti politike danes«) politične novince. 07.12.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je označevanje ustavnega sodišča kot levega in desnega mit? Javno govorjenje in pisanje poklicnih poročevalcev in komentatorjev političnih vprašanj, med katera uvrščajo tudi ustavno sodišče, je morda prispevalo k ustvarjenju mita o izraziti polarizaciji tega sodišča levo-desno. Mit? Ta lahko nastane s pretiravanji, ponavljajočimi poudarki tistega, kar ni najpomembnejše in zmanjševanjem pomena tistega, kar je odločilno. Temelji lahko na nepoznavanju sodobnega evropskega ustavništva in na ovirajočem pomanjkanju vednosti glede institucionalnega in normativnega okvirja za delovanje ustavnega sodišča. 23.11.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kratek ustavnopravni ekskurz o svobodi izražanja politikov o politikih Ustavnopravna teorija in ustavnosodna praksa na temo svobode izražanja sta obsežni. Tako obsežni in pestri sta, da že desetletja vsebujeta tudi - stare in odlično utemeljene - odgovore na - stara in že zdavnaj odgovorjena - vprašanja o svobodi izražanja politikov o politikih. Žal pa je tudi v tem primeru tako, da se v slovenskem javnem prostoru tudi takšna vprašanja  prikazujejo kot nova, še nerešena vprašanja, stari problemi, ki so v pravni teoriji in sodni praksi že rešeni, pa kot novi problemi. Med temi ustavnopravnimi vprašanji o svobodi govora, ki so že zdavnaj dobila jasne in utrjene ustavnopravne odgovore, tudi v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice, pri nas izstopata predvsem dve vprašanji: prvič, kaj je sovražni govor; drugič, kje so meje svobode govora za politike. Oziroma in drugače, prepogosto niti ne gre za postavljanje pravnih vprašanj, ampak za navajanje odgovorov in stališč, ki so pravno napačna. 09.11.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdo je Sokrat? Razmišljanja o modrosti in pametnosti - vsaj vtis je tak, a utegne biti zmoten - niso pogosta tema javnih pogovorov. Ne prav zares. Ne pristno. Skoraj zagotovo razlog, da je tako, ni natančno razlikovanje med pametjo, modrostjo, znanjem, sposobnostjo, vednostjo in izobraženostjo (o čemer so pisali že antični filozofi). Niti spoznanje, da je razpravljanje o pameti kontroverzno, ali politično nekorektno početje, omenjanje modrosti pogosto vpeto v trženje sporočilno poenostavljenih in popreproščenih življenjskih nasvetov, znanje vprašljivo in predmet sformaliziranih meril, sposobnost preverjana med skrajnostima pretirane mehkobe in neprizanesljive surovosti, vednost bolj pripisana kot izkazana, izobraženost pa v kroničnem pomanjkanju. 26.10.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Svoboda izražanja (39. člen Ustave) Javna oblast, katerakoli, mora v ustavni demokraciji ohranjati razdaljo in samoomejitev do svobode javnega komuniciranja. Takoj, ko država prevzame vlogo strogega cenzorja, posledično pa preganjalca in kaznovalca ljudi zaradi gole vsebine ali metode izražanja, svoboda izražanja postane le še mit. Izniči se njena intrinzična, ne samo instrumentalna vrednost. 12.10.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi dr. Novič Po dogovoru z nekdanjim sodnikom Ustavnega sodišča, mag. Matevžem Krivicem, objavljam avtorsko preurejeno pravno mnenje, ki ga je g. Krivic spisal na lastno pobudo. Skupna sta nama kritični pravni pogled na besedilo sodbe št. III Kp 53384/2014 z dne 22. 12. 2017 in prepričanje, dopolnjeno z željo in upanjem, da bi sodbe dosegale višjo raven argumentacije in prepričljivosti – onkraj razumnega dvoma. 28.09.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek To še vedno niso ta kazniva dejanja Upor zoper nevzdržno oblast je naravnopravna pravica v funkciji svobode in dostojanstva človeka. Je tudi sestavni del materialne teorije legitimnosti in razpravne teorije demokracije. Protest zoper nesprejemljivo delovanje oblasti in slabe politike je ustavna pravica. Pa tudi temeljna človekova pravica. Civilna neposlušnost je moralno utemeljena in pravno (racionalno) pripoznana oblika legitimnega delovanja državljansko aktivne osebe. 14.09.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nasilno ponižujoča policijska država se lahko začne pri osebni izkaznici Pa naj tokrat začnem s povzetkom jasnega odgovora na enostavno pravno vprašanje glede –psihološko bolj zapletene - nevzdržnosti policijskih praks. Ljudem ni treba ves čas imeti pri sebi osebnega dokumenta. Policija ne sme kadarkoli od ljudi zahtevati osebnega dokumenta. 31.08.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Opazoval sem psihologijo potrošnikov, ki imajo pravice … Včasih grem v trgovino opazovati ljudi. Najraje grem v kolesarsko trgovino. Če se ljudje ne zdijo zanimivi, se mi kolesa vedno zdijo zanimiva. Vedno so vsa lepa. Tudi tista umazana in brez razumne nege. Ljudje, ki prihajajo, so čisti. Tudi lepi. Ne za vsak par oči. Ne vsi. Ne v celoti. 17.08.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Politika in oblastniško strankarjenje sta bistveno različni zadevi Dahl je odlično pojasnil razliko med tremi bistveno različnimi zadevami. Eno je odločanje (v smislu upravljalskega vladanja) manjšine. Drugo je odločanje večine. Tretje pa je odločanje-vladanje-oblastnikovanje manjšin. Tudi v Sloveniji lahko opazujemo vladanje (kot oblastniško strankarjenje) manjšin – večjih, manjših in majčkenih strank. 03.08.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek »Republikanizem« namesto »desnica« Drži, kar je Jonathan Haidt zapisal v knjigi Pravičniški um. Izvirna slepa pega večine tistih, ki želijo biti javno prepoznavni kot predstavniki dnevnopolitične levice, je odsotnost mišljenja o vplivih njihovih jezikovnih trditev, zahtev in prizadevanj na moralni kapital družbe. 20.07.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O radikalnem etiketiranju in etiketi radikalnosti O vprašanju »radikalnosti« sem že pisal (Objektiv, 25. marca 2017). Začel sem ga s citatom prof. Žižka: »Danes si radikalen že z razumnimi zahtevami izpred 50 let.« Stavek zadeva predvsem današnja razmišljanja, ki pomenijo zavzemanje za močno socialno državo, učinkovito zaščito socialnih pravicah, ustvarjanje večje socialne pravičnosti in poudarjanje solidarnosti kot vrednote. Oziroma, zadeva nasprotujoče odzive na takšna razmišljanja. 06.07.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izraz »demokracija/demokrat« naj ne bo floskula Predstavljam si, da si v državi, ki želi širiti in krepiti demokracijo, prav politiki od vseh reči najbolj prizadevajo za pogovor. Četudi zelo polemičen. Za soočanje prepričanj. Četudi nadvse raznolikih. Za sodelovanje. Četudi nadvse težavno. Za iskanje ideoloških stičišč. Ne za vztrajanje pri razlikah, ki so – izkustveno potrjeno – že same po sebi manjše, kot se želijo prikazati in manj nepomirljive, kot se zdijo v poenostavljenih, pavšalnih in mitsko, ali dogmatično prevzetih predstavah ljudi. 22.06.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kaj pa, če ljudje skoraj obožujejo oblastniško avtoritarnost? Kaj pa, če problem res niso ljudje, ki ravnajo v vlogi nosilcev – neke, nekakšne, katerekoli – oblasti, ampak so problem premnogi drugi ljudje, ki jih nosilci oblastnih vlog ukazovalno naslavljajo in podrejajo? Kaj pa, če torej ni problem oblast kot taka, ampak odnos ljudi do oblasti, oblastništva in ukazovanja? Pa saj je bilo prav o tem že veliko napisanega; od Aristotela in Foucaulta, Arendtove in Freuda, do Žižka, Dolarja in Petersona. 08.06.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O smrti univerze in nemišljenjskih profesurah Univerze kot proizvodni obrati obrazcev, potrdil in enosmerne nemišljenjske nekritičnosti, kot ogledalo golega razvoja tehnološkosti in odmiranja pogojev in meril napredka. Profesorji kot karierni samopromotorji in papirološki ponavljalci. Študentje kot ujetniki nemišljenja in birokracije bližnjic. Znanost kot manipulacija. Branje kot ekscentričnost. Knjige kot razmetanje. In to je ta svet … Je? 25.05.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odločilna je nravnost – veljava nenapisanih 'zakonov' Vselej sem bil prepričan, da golo sledenje surovosti »črke zakona« pomeni najprimitivnejšo obliko pravne države in najvišjo stopnjo oviranja vladavine prava. Prav tako, da morajo biti tista temeljna vprašanja o prav in narobe, sprejemljivem in nesprejemljivem, dovoljenem in prepovedanem, ki neposredno zadevajo najpomembnejše vrednote (te ljudje bolj ustvarjamo, kot odkrivamo), moralne odzive (izhodiščno intuitivne) in etične premisleke (o spodobnosti, primernosti in obči koristnosti) izvorno nepogojena s sistemom oblastno uzakonjenih formalnih pravil in funkcionalno neodvisna od črke zakona. 11.05.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Prof. dr. Jordan Peterson »Izvaja se politični pritisk na kariero, na tvojo prihodnjo kariero. Vsekakor smo v nevarnosti, da ne bomo mogli več imeti dejanskega pogovora o človeški biologiji in spolnosti na univerzi. Mogoče smo že na tej točki... Toliko je stvari, o katerih sedaj na univerzi ne moremo govoriti. To ni več kraj za tovrstne debate« (Jordan Peterson). 27.04.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je pravo lahko (skoraj) – poezija? Besede, zapisane in izgovorjene,  niso zato, da bi zapolnjevale prazen prostor. Zapolnjevanje praznega prostora je zločin nad praznim prostorom. Prazen prostor ima lahko močno sporočilno vrednost.  Prazen prostor je svetišče in zakladnica neizgovorjenega in v neizgovorjenem je največje bogastvo vsega, vseh možnosti, genialnosti in neumnosti in neznanja. 13.04.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kršitve ustavnih in zakonskih pravic delavcev v Luki Koper Zgodba o kršitvi ustavnih in zakonskih pravic prevelikega števila delavcev v Luki Koper ima že dolgo brado. A zdi se, da to ne zanima tistih, ki bi jih to moralo najbolj in zelo zanimati: države – strankarsko koalicijske oblasti in sodišč. Gre za problem, ki je že dolgo tega postal očitni sistemski problem. Večkrat je bil prikazan v tiskanih in televizijskih medijih. A zgodilo se ni nič od tistega, kar bi se nujno moralo zgoditi. Pred pristojnim sodiščem zdaj teže postopek, ki ga je zoper LK sprožil eden od delavcev v takšnem položaju. Seznanil me je z dejstvi in okoliščinami. 30.03.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Naša skupna miselnost o ekonomiji »Razmerje med socialno državo in tržno ceno je bilo vselej kompleksno, toda skoraj povsod je šlo za predstavo, da je treba resne zadeve družbenega državljanstva na neki način ločiti od tržnega tekmovanja in dobička. Ta podmena je bila temeljna za idejo o demokratičnem državljanstvu. Trg ne more biti absolutni princip, kategorični imperativ, saj je sredstvo za doseganje ciljev, ne pa cilj sam po sebi« (Colin Crouch). 16.03.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Liberalna strankarska izbira brez politične alternative? Pojasnjeno mi je bilo, da menda tudi tisti izvoljeni predstavniki ljudstva in kandidati za takšno funkcijo, ki jim besedi »knjiga« in »literatura« nista tuji, res ne razumejo slovnice pravne teorije in politične filozofije. Da so nekako nevedni v dobri veri. A tudi dobroverna nevednost je še vedno samo to – nevednost. 02.03.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zastava, domovina in svoboda – etična celota, ki jo ljudje prepogosto cefrajo … To pa običajno počnejo, ker se jim (filozofsko, moralno, etično in mišljenjsko) izmika razumevanje teh konceptov. Ali vrednot. Ali simbolov – prava, politike, kulture, omike, demokracije, civilizacije … Ne samo, da se nam to ves čas dogaja. Zdi se, da se nam – tudi – to vse pogosteje dogaja. Danes, leta 2018. Ne nekoč, približno na polovici prejšnjega stoletja. Tako smo, taki smo in zato smo vse bolj zasuti s težkim kamenjem, ki ga ne zmorejo umakniti že zdavnaj izrečene besede, izgovorjena pojasnila, spisane knjige, utrjena spoznanja, sprejete odločitve … 16.02.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Javni psi čuvaji 2 Oziroma vprašanje o »neformalnem« nadzoru v pravni državi – in nad njo. Tudi za to gre. Oziroma, zdi se, da gre vse bolj za to. Nezadovoljstvo nad kakovostjo dela formalnih varuhov pravne države, žal tudi sodišč, poraja večja pričakovanja do neformalnih javnih psov čuvajev, s tem pa večjo posredno odvisnost demokracije in vladavine prava od njihovega delovanja. Posledično se s tem krepi njihova družbena odgovornost; kot nosilcev nepogrešljive družbene vloge. 02.02.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Javni psi čuvaji Zelo pomembna in za spregled strokovne, pa tudi splošne javnosti in medijev preveč pomembna je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (nanjo me je opozoril kolega dr. Jurij Toplak; Magyar Helsinki Bizottsag v. Hungary, 2016)), ki predstavnikom strokovnosti in državljanom priznava status »javnih psov čuvajev«, primerljiv, če ne kar enakovreden enakemu statusu medijev, lastnikov, javnih občil in novinarjev. 19.01.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova Ustava Republike Slovenije Slovenska ustava je dobra ustava. To prepričanje ohranjam. Zajema široko paleto temeljnih načel, pravic in svoboščin, moralno utemeljenih in racionalno pripoznanih. Dovolj obsežna in vsebinsko pestra je, da pokriva vsa najpomembnejša področja in vprašanja družbenega življenja. Njen vrednostni temelj omogoča razvoj pristne etike politike skupnosti. Dopušča moralno branje in vabi k moralnemu branju. Hkrati pa je dovolj pomensko odprta in abstraktna, da omogoča dopolnjevanje, širjenje in razvoj načel pravic in svoboščin z razvojno razlago. Zato - lahko - vsebuje tudi tisto, kar v njej ni izrecno in po-črki zapisano. 05.01.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Utopija Slovenija 2018 Nekaj se je zgodilo. Bilo je čutiti, da se je nekaj zgodilo. Četudi tega prej ni bilo slutiti. Opazilo se je, skoraj kričavo, na obrazih ljudi, prepoznavno v tonu njihovih besed, lahkotnosti stavkov, v plesu kretenj in zraku, ki se je zdel čist, topel in skoraj poetičen. Sprememba! Nespregledljivo. Zgodilo se je nenadoma. Nihče ni govoril o tem, kaj točno se je zgodilo. Ni bilo ne videti, ne slišati, da bi se kdorkoli zadrževal pred potrebo po govorjenju o tem – kaj točno se je zgodilo in kdaj se je zgodilo. Samo bilo je – drugače. 22.12.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izhodišče ustavnega reda je Temeljna ustavna listina »Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami.« 08.12.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Religija in šole v ustavni demokraciji in neustavna sprememba ustave V članku »Ob ostri kritiki apostolskega nuncija v Vatikanu. Esej o verskih in državnih zadevah«, objavljenem  v Objektivu 18.11.2017, sem zapisal tudi stavek: "Kategorično pa nasprotujem ideji o morebitni uvedbi krščanskega verouka v šolah." Moj spoštovani pravoslovni kolega izr. prof. dr. Matej Avbelj me je po objavi članka legitimno vprašal, če mislim prav tako, kot sem zapisal. 24.11.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V peklu je več nebes, kot so nam povedali

Bolečina kot svoboda Izbire.
Pravica do Dogodka.
Do transcendence.
Dogodek kot svoboda samouresničitve.

10.11.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Današnja politična filozofija: realnost namesto idealov? »Idealna govorna situacija« je, podobno kot komunikativna skupnost in načelo U, nujna predpostavka Habermasove teorije diskurzne demokracije in komunikativnega delovanja. »Na nesrečo sem stanje, v katerem bi bili vsi ti idealni pogoji izpolnjeni, nekoč poimenoval »idealna govorna situacija«; vendar se ta izraz prav lahko razume narobe, ker je preveč konkretističen ... Vendar pa nikoli nisem imel namena, da bi se z »neomejeno komunikativno skupnostjo« razumelo kaj več kot nujno predpostavko. Ne bi želel, da se jo razume kot »ideal v stvarnosti«« (Habermas 1990). 27.10.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Svoboda? Samo še teoretično. 'Popraviti' teorijo? Že Max Weber je poudarjal (seveda še zdaleč ni bil edini), da so vrednote razsvetljenstva in liberalizma, razum in individualna svoboda (o tem ni odveč brati npr. knjigo Filozofija razsvetljenstva, Ernesta Cassirerja), že v temelju ogrožene z razvojem, množenjem in širitvijo upravnih aparatov. Razlog je očiten in enostaven: upravni aparat postane cilj in ne sredstvo političnega razvoja. 13.10.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kaj storiti, ko se državni uradniki in funkcionarji požvižgajo na pravno jasne in dobre sodbe sodišč? Pisal sem že o tem, o konkretni zgodbi, ko sta prvostopenjsko in višje sodišče odločili, kot je bilo pričakovati in kot sta po ustavi, po zakonu in po pravu edino lahko odločili. Odločili pa sta, da je bilo odločanje uradnikov - očitno in grobo - pravno nepravilno. In očitno je bilo, da ne v enem, ampak v desetinah, stotinah, morda tisočih primerov. In ko se je odgovorne uradnike in funkcionarje vprašalo, kako se je lahko to zgodilo in, še veliko več od tega, kako se to lahko dogaja, je bilo očitno, da jim ob tem ni bilo prav nič neprijetno. 29.09.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ignoranca in spektakularizacija – oboje stiska svobodo izražanja Na eni strani ravnodušnost – ignoranca kot spregled in prezir, prepogosto pa tudi nerazumevanje in nedojemanje - javne uprave in sodne veje oblasti do pravoslovnega dela, ki naslavlja probleme in napake pri oblastnem delovanju. Na drugi strani medijska pozornost rezultatom pravoslovnega dela, kadar se to zdi oportuno po kriterijih, kako iz katerekoli vsebine narediti novičarsko intrigo, komunikacijsko šokirati, balonarsko prenapihovati, spektakulizirati sicer kontekstualno osredotočeno in stvarno utemeljeno vsebino, ki sama po sebi nima namena ne šokirati, ne obtoževati, ne javno razvnemati strasti. Oboje ima skupno lastnost: ne le, da ne pomeni demokratične drže, etično legitimnega ravnanja in optimiziranja družbene odgovornosti, pač pa tudi redefinira (njeno funkcijo), pači (njen smoter) in stiska (s prikrojenim sklicevanjem na njene rezultate jo deontološko oži v obsegu) svobodo izražanja. Oboje se dogaja. Hkrati. To ni dobro. 20.09.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavnosodno presojanje in razpravna demokracija kot koncepta Ponavljati se ni poživljajoče. Ponovitve vzbujajo občutek stanja na mestu, ali napačne usmeritve. Le malo kaj je še slabše od tega, da se nič ne zgodi na bolje, kadar bi se moralo v tej smeri zgoditi in dogajati veliko in ves čas. Tisto, kar pa je še slabše od tega, pa je nazadovanje; otipljivo in dokazljivo, četudi spreminjajoče izrazito. 01.09.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kot protest proti napadu na obrtnike in pravico govora ali Igra Pisma bralcev Včasih se nam, njim in drugim zgodi prav tisto, kar se pričakuje. A to je redkeje, kot praviloma. Marsikdaj se prav tisto, kar se pričakuje, ne zgodi. Se pa zgodi, marsikaj, in se ves čas dogaja to ali ono. Na primer prav tako, kot je zapisano. Ne gre trditi, da je to bilo in da je bilo točno tako, kot je zapisano, da je. A po izkušnjah sodeč, po marsikateri pripovedi in glede na vtis, kako se zgodi, kadar zares gre prav za to, bi lahko bilo točno tako. In tudi je točno tako. Tako je bilo. 18.08.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdor sosedom ne vrta v možgane, ta pač ne razume Pri elementarnih pravnih vprašanjih prevelika večina imetnikov formalne pravniške izobrazbe, predvsem pa preveč praktikov v sodniškem poklicu, misli in govori: »Saj ustava je tudi pomembna, spoštovani kolega, ampak zakon, kolega, kaj piše v zakonu je važno, veste!« Pričakovati vsebinsko razlago in praktično uporabo tistega, kar piše v zakonskih členih, v skladu z vsebino in pravilno razlago ustave, zato lebdi v času in prostoru kot naivno romantični pogled v domišljijsko prihodnost. Gre za enega največjih – in dogmatično uspavanih - problemov pravne stroke v tem času in tej družbi. 04.08.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Butalski vzdržljivostni maraton javne uprave, ne vemo več katero nadaljevanje Zapisal sem že, da bi Fran Milčinski morda opustil pisanje knjige Butalci, ali pa se premislil ob ponujeni možnosti za spisanje njenega nadaljevanja, če bi dan za dnem, leta in leta, ki se vlečejo v desetletja in se marsikomu danes že zdijo kot stoletje dolga, zrl, izkušal, poskušal, poslušal in trpel včasih tako brutalno neverjetno neumno delovanje organov, uradov in služb javne uprave – administrativno upravne oblasti. 21.07.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O poslanstvu delovnega sodišča - Ko zataji sodniška logika (II) Vselej, kadar pravnik ugotovi, da delovna sodišča ne zagotavljajo pravne zaščite delavcem in delavkam, kot bi jo po ustavi, mednarodnih pravnih aktih in zakonodaji morala zagotavljati, mora javno in osredotočeno postaviti vprašanje, zakaj je tako in vztrajati pri iskanju odgovorov. In kadar ugotovi, da delovna sodišča ne delujejo dovolj dobro pri odpravljanju najhujših kršitev temeljnih delavskih pravic, ne sme umakniti pogleda stran od ultimativnega vprašanja, kaj je in kašen sploh je SMISEL sodnega varstva v delovnopravnih sporih? 07.07.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Verjetno samo prazno obujanje neke politične filozofije V socialno-liberalni ustavni demokraciji je mogoče uresničevati njena idejna in normativna izhodišča samo pod pogojem, da so ljudje tudi v praksi zmožni, sposobni in pripravljeni povezovati elemente komunitarizma in individualizma. Da so se torej pripravljeni in sposobni odločati »za skupnost«. Za pravno, politično in moralno skupnost; namesto izključno »zase«, ultra egoistično in namesto za »golo družbo«, ki je le nekakšen razmetani in kaotični skupek »posameznikov-vsak-zase«, predvsem pa »vsi-proti-vsem« (o tem je vse povedal že T. Hobbes v Leviathanu). Če naj se uresničuje socialno-liberalna ustavna demokracija, potem posameznikovo odločanje ne sme pomeniti odločanja »zgolj o sebi«, pač pa mora iti za pristno presojanje in odločanje o skupnih interesih. In to odločanje mora biti »neegoistično«. 23.06.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko sodišče (spet) pusti delavca ponižanega in razžaljenega (I): Ko zataji sodniška logika. Prepričanje, da je treba očiten in enormen problem kršenja pravic delavk in delavcev neprenehoma javno naslavljati in izpostavljati, ostaja. Enako je s prepričanjem, da je treba to početi tudi glede problema prevelikega števila primerov odsotnosti sodne zaščite elementarnih delavskih pravic in njihovih kršitev. Seveda tudi glede problema (pre)pogostosti očitnih in hudih kršitev delavskih pravic z vsebino sodniških odločitev. V dobri veri, stvarno utemeljeno in z najboljšimi nameni, da bi bil ta problem v najkrajšem času znatno manjši ali odpravljen. Vtis pa je nasproten: da se še povečuje in razrašča. 09.06.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Umberto Galimberti: Resnice se ne odkriva brez ljubezni Zelo redko se zgodi, ali pa se sploh ne zgodi, da se katerikoli poskus javnega pogovarjanja o sistemski ureditvi vzgoje, šolstva in izobraževanja osredotoči na vprašanje KAKOVOSTI. Zelo redki so, ali pa jih sploh ni, pronicljivi javni pogovori o filozofiji, politiki in praksi na tem področju. Če pa se že zgodijo takšni pogovori pred javnostjo, pa ostanejo sami sebi namen, spregledani in preslišani. Funkcionarjem ostajajo ta vprašanja premalo zanimiva, izrazito neprioritetna, tretjerazredna, uporabljiva le kot tehnika kampanjskega leporečja, sprenevedanja in manipulacije. 26.05.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Komu – kateri sodnici in sodniku - je sploh mar za hude in očitne kršitve pravic delavcev invalidov? Invalidnost je med posebej (izrecno) ustavno zaščitenimi osebnimi okoliščinami. Invalidi in delavci invalidi so posebej ustavno zaščiten skupina ljudi. Invalide in delavce invalide posebej pravno ščitijo tudi pomembni mednarodni dokumenti. Oboje, nacionalna ustavna ureditev in mednarodnopravna zaščita invalidov, pomenita ustavnopravni koncept ustavne in (mednarodno)pravne pozitivne obveznosti države za učinkovito zaščito pravic invalidov. A komu od delodajalcev, pravnikov in sodnic/sodnikov je sploh mar za to? 12.05.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavni koncept »socialne varnosti« je treba krepiti, ne ožiti Ustava Republike Slovenije v 50. členu izrecno zagotavlja generalno pravico do socialne varnosti. Določa, da pod zakonsko določenimi pogoji država ureja »obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.« Načelna izhodišča in vsebinski okvir koncepta socialne varnosti smo kot nacija v letih po osamosvojitvi določili. Predvsem ustavnosodno in v uradnem komentarju ustave. Tudi glede tega se zdaj oblastne institucije in odločevalci, vključno s sodno vejo oblasti, vedejo, kot da tega ne bi bilo. 28.04.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Esej o politiki in praksi glede MEJ – triumfiranje čiste ideologije Pred leti, to smo morali vedeti takoj, ni šlo za vseevropsko nevarnost »ptičje gripe.« Šlo je za to, da je ekonomska gosposka državam – dobro - prodala farmacevtski izdelek, tik pred potekom uradnega roka njegove uporabe. Pri uzurpatorskih in nasilnih vdorih bruseljskega menedžmenta v državne banke in denarne sisteme ne gre za konsolidacije, izvajanje skupnih politik, krizno zaščito ali pristno solidarnostno pomoč kateremukoli evropskemu ljudstvu. Gre za totalnost nadoblasti in nadzora, za absolutno podrejanje, za izničenje nacionalne avtonomije, neomejenost nadnacionalne diktature, za lastniško zasužnjevanje in nebrzdanost tehnokracije.  14.04.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodna oblast »proti« Pravu, ustavnosti in moralnemu razumevanju demokracije Človéčen  -čna -o prid., človéčnejši (e?´) knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški: skušal je biti človečen do nasprotnikov; človečno ravnanje 2. ki ima za človeka značilne lastnosti: razumljivejši je in človečnejši kot druge osebe. Človéčiti  -im nedov., publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi. Človéčnost  -i ž (e?´) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2000: gesla 7176–7200). 31.03.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zasebnosti kot pravici in pravoslovnem konceptu Ni dobro, če katerakoli temeljna ustavna ali človekova pravica – vsiljeno – pridobi značaj mitskosti. A še slabše je, če postane poligon za nepomirljiva protislovja. Na primer takšna, da na eni strani tehnološke možnosti za totalni vdor v človekovo zasebnost slednjo vsebinsko izvotlijo in jo res zreducirajo na goli mit, na praktično neučinkovito obrambo identitete posameznika in njegovega dostojanstva kot osebe. 17.03.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vzpodbuda h kritični drži (do »volje EU«) z mišljenjem, presojanjem in odločanjem (1. del) Ustava Republike Slovenije, člen 3.a: »Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.« 03.03.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Problem morale, samoprevare in podrejanja ob totalnem nasilju – nad človečnostjo in redom človeštva Pristna moralna drža je le drža »skrbi za drugega.« Pristna demokratična drža je le politična drža onkraj in mimo polarizacije »mi« in »oni-drugi-drugačni-z nami nezdružljivi-nezaželeni«. Strah – ustrahovanje - je tipična tehnika nedržavniške in nevladajoče strankarsko menedžerske elite in antipolitično tehnokratične (aka bruseljske) gosposke za zaslepljevalno in problemsko odvračalno vplivanje na ljudi, manipulacije in laganje, za naslavljanje njihove nevednosti in zlorabo nemišljenja. 17.02.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Med 'delovati' in 'ravnati' v javnem interesu – dokazljiva, a ne lahko dokazljiva zadeva Koncept »javni interes«, včasih označen tudi kot »obči interes« je vsebinsko izmuzljivi politični, pravni in ekonomski koncept. Vseeno pa je vsebinsko določljiv. Omenja in vsaj v grobem ga lahko opredeljuje zakonodaja (a se je treba pretiranemu zakonopisnemu drobnjakarstvu iz prečrkarjenju izogibati), bolj ali manj podrobno ga lahko določa teorija (ki jo je treba jemati resno in jo neposredno uporabljati v praksi), vsebino mu v konkretnih zadevah lahko predpisujejo odločitve sodišč (to enostavno morajo početi – analitično, argumentirano in odgovorno), v praksi pa je odvisen od kakovosti in posrečenosti kombiniranja strokovnosti in zdravega razuma tistih, ki jih zadeva, ali se nanj sklicujejo pri svojih ravnanjih (ob študijskem in dobrovernem upoštevanju vsega prej naštetega). 03.02.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodna politika prisiljujoče nujno potrebuje kakovostne izboljšave Danes je odgovornost plavajoča, krivda pa razpršena. Obseg posledic posameznikovih dejanj presega njegovo moralno imaginacijo. Na delu je izogibanje samorefleksiji in kakršnemu koli dejanskemu presojanju. Vloge in naloge posameznikov so fragmentirane. Ljudje nastopajo –le še- v vlogah, ne kot celostna bitja in moralna sebstva. 20.01.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zakonopisno prečrkarjenje je smrtonosni virus! Golo zakonistični definicizem, zakonopisno prečrkarjenje in nebrzdano ubesedovalno-opisovalno čeznapihovanje legalistično zakonističnega zakonodavstva je smrtonosni virus – za pravno kulturo, pravni red, mišljenje in pravoslovje kot tako. In za pravnike kot ljudi, za pravni um. Odraža pa, oziroma je samo drugačno izrazje za – enormni in usodni - problem prenatrpanosti vseh por družbenega bivanja s pravnimi pravili, nebrzdanega drobnjakarstva in dolgoveznosti pri snovanju pravnih aktov in sprejemanja kot »veljavnega in obstoječega« samo tistega, kar se s tehniko prava in zavezujočo močjo prava izrecno in po-črki ali do-črke natančno zapiše na papir. 06.01.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nedemokratična drža oblasti in znaki (skoraj razumljive) nemoralne drže krajanov Že pred leti sem večkrat zapisal in javno zatrdil, da več referendumskega odločanja o posameznih vprašanjih nujno ne pomeni več demokracije in več demokratičnosti – kot politične kakovosti družbenega dogajanja. Ali drugače, referendumsko odločanje o vprašanjih, ki po vsebini niso primerna za tehniko referendumskega odločanja, o vprašanjih, o katerih bi morala odločiti z volilnim rezultatom legitimirana strankarska oblast, o vprašanjih, o katerih bi se morali dogovoriti organizirane interesne skupine in država in o vprašanjih, ki kot pravna vprašanja pomenijo odločanje o ustavnih pravicah in svoboščinah določene skupine ljudi NE pomeni več demokracije in večjo demokratičnost. 23.12.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Republika in-ali demokracija? V prvem členu slovenske ustave je zapisano, da je Slovenija »demokratična republika.« V pravoslovni publicistiki ni zaslediti osredotočenih pojasnil o razmerju med obema konceptoma. Javna raba obeh besed se zdi bolj ali manj naključna, zato površna in vsebinsko nepretehtana. Kar ni dobro, ker sta besedi in koncepta republika in demokracija vsak zase in v ustavno normativizirani povezavi (izhajajoč iz politične filozofije in ustavnopravne teorije) preveč pomembna. 09.12.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država JE objektivno odškodninsko odgovorna – tudi za napake sodišč Koncept objektivne odgovornosti države za škodljive posledice, ki pravnim subjektom nastanejo zaradi ravnanja kateregakoli posameznika v katerikoli službi države in v katerikoli veji oblasti je pomemben element sodobnega evropskega ustavništva. Takšna pravna odgovornost države seveda nima nikakršne zveze z vprašanjem njene »krivde«, niti z vprašanjem »krivde« tistih, ki so v službi države ravnali napačno in povzročili škodo. 25.11.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nerazumevanje svobode izražanja pomeni onemogočanje izražanja svobode Kdorkoli poskuša braniti svobodo z zanikanjem enake svobode drugega, negira tisto, za kar trdi, da poskuša in želi braniti. Kdorkoli svojo svobodo utemeljuje z nerazumevanjem drugega, ki isto svobodo utemeljuje z razumevajočim nestrinjanjem s prvim, govori jezik, ki onemogoča ne le sporazum kot kompromisni dogovor o najnižjem skupnem imenovalcu, ampak tudi samo sporazumevanje kot komunikativni proces. Kdorkoli poskuša braniti pravico tako, da drugemu onemogoča javno dvomiti o smotru uresničevanje te pravice, zanika tisto izhodiščno in temeljno pravico, ki sploh omogoča njegov lastni poskus branjenja točno določene pravice. 28.10.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Grob vdor v osebnost in zasebnost je tudi brez slabega namena še vedno to, kar je – 2. del V članku z enakim naslovom, a brez tokratne oznake, da gre za njegov drugi del oziroma nadaljevanje, sem opisal primer policijskega vdora v osebne podatke, zasebnost, ugled in dobro ime, pa tudi dostojanstvo posameznika. Policija je ravnala, kot da se res ne bi zavedala ustavnih in zakonskih meja svojih pooblastil in svoje pristojnosti. Četudi je bilo njeno ravnanje morda res v dobri veri, se je zdelo dovolj pomembno, da se ga naslovi tudi s pismenim pojasnilom policiji, z nadzornim pojasnilom iz urada informacijske pooblaščenke in s strokovnim pojasnilom pravoslovca. A kaj, ko v odnosu do slovenske policije to ponovno in očitno ni bilo dovolj, da bi zadoščalo. 30.09.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kot bi si Vrhovno sodišče enostavno - in arbitrarno - premislilo Leta 2012 je Vrhovno sodišče v delovnopravni zadevi pravnomočno odločilo v korist delavca, da je bilo prenehanje delovnega razmerja v njegovem primeru nezakonito. Leta 2016 pa je isto sodišče, v zelo podobni personalni sestavi, ob istem predsedniku senata in v postopku, ki je bil začet prav zaradi neuresničitve revizijske sodbe tega istega sodišča iz leta 2012, odločilo drugače. 02.09.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Grob vdor v osebnost in zasebnost je tudi brez slabega namena še vedno to, kar je Zdi se, da se ljudje na različne, a neprestane vdore v osebnost in zasebnost hitro in zlahka navadijo. Ali pa se, še huje, na takšno oženje svobode niti ne navajajo - ker o tem sploh ne razmišljajo. Eni tega ne počnejo, da s tem ne obremenjujejo svojih iskanj poti k poenostavljenosti družbenega življenja. K miselni in psihološki poenostavljenosti. Drugi tega ne počnejo, ker imajo do osebnosti in svobode močno zrahljan odnos. Če gre pri drugih za uslužbence javne oblasti, se ljudem pred očmi odvija policijska država, četudi je ne vidijo in četudi je ta mehkejšega tipa. 05.08.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O standardu »šokantna in že na prvi pogled očitna arbitrarnost« Sodniške odločitve so lahko tudi pravno nevzdržne. Je razpravljanje o tem, katere sodniške odločitve so takšne in kdaj takšne postanejo, legitimno pravniško početje? Je postavitev vprašanja, kdaj so odločitve sodišč primer »šokantnega in že na prvi pogled očitno arbitrarnega« sodniškega odločanja, pravilna etična drža pravnikov in odraz primernosti njihovega etičnega samorazumevanja? O tem se premalo razpravlja. 08.07.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država mora včasih izdajati tudi odločbe »po uradni dolžnosti«

Večkrat sem že naletel na vprašanje o tem, ali organ javne oblasti sme izdajati odločbe po uradni dolžnosti? Ali pa je oblastno odločanje državne uprave vselej, v celoti in brez izjeme odvisno od (in s tem pogojeno) vloženih zahtev ali druge vrste vlog pravnih subjektov, da naj organ javne oblasti o nečem odloči, mu nekaj prizna ali podeli, oziroma izda oblastno in pravno zavezujočo odločbo?

10.06.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izgubljena že najdena pot k pravičnosti Večkrat razmišljam o tem, če pri premišljevanju o pravnih problemih in pri iskanju pravno pravilnih odgovorov na pravna vprašanja, ki se v javno agendo vpisujejo kot upravičeno nespregledani rezultati pravnih praks, tudi sam pozabim na pristni koncept elementarne pravičnosti - kot razlog ali merilo javne kritike nekega oblastnega ravnanja s pravno zavezujočo močjo. Pomislim tudi, da so zelo redke oblastne odločitve utemeljene z neposrednim in argumentiranim sklicevanjem na - pravičnost. In odsotnost sklicevanja na pravni koncept pravičnosti kot osrednji argument neke oblastne odločitve se mi ne zdi prava pravna filozofija in politika. 26.05.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosna ravnodušnost in škodljivost pravne ignorance (18): Izvršba; po-brigaj se zase, a koga to res-briga Ko se pokvari avto, vsak pokliče mehanika, ko dobi nekaj iz sodnije, bo pa sam pritožbe pisal … Na odvetnika se gleda kot na nepotreben strošek, na pravo pa kot na nekaj, kar zna vsak sam! Točno zato, ker ljudje nimajo pojma, kaj narediti s pravnim problemom, bi morali k odvetniku. 04.05.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Meje ustavnosodnega nadzora – nedokončani spis Zdi se, da se v zadnjem času pomen ustavnopravnega vprašanja o mejah ustavnosodnega nadzora in legitimnosti ustavnosodnega pravotvorja ponovno aktualizira. Vtis je, da razumevanje teh vprašanj v slovenskem pravoslovju ostaja pretežno nespremenjeno in ne presega konceptualnega okvirja teze o ustavnem sodišču kot zgolj negativnem zakonodajalcu. Takšnemu konceptualnemu razumevanju nasprotujem in mu pripisujem teoretično ozkost, obremenjeno s protislovji. 06.04.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (17): zmotna presoja vprašanja o javnosti rezultatov študentskih anket Pred leti je novinar želel pridobiti podatke ene od slovenskih univerz o rezultatih anket, v katerih študentje, ki to želijo, ocenjujejo posamezne in izbrane vidike dela univerzitetnih učiteljev. Gre za formular, ki ponuja nekaj izbranih hipotez, študentje pa svoje mnenje o pravilnosti hipotez izražajo z obkroževanjem številk od 1 do 5. Pri tem 1 pomeni slabo, 5 pa odlično. 09.03.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosne protiustavnosti (16): Poteze policijske države Iskati poteze fizičnega nasilja javne oblasti? Z ozirom na monopolizirano fizično prisilo? Vsekakor, to je potrebno, celo nujno početje. Vzeti pod kritični drobnogled vse možne javne manifestacije policijskega dela. Prav konkretno delo policistov na terenu lahko ustvari podobo države kot "policijske države." 09.02.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost birokratšlamastikizma* (15): Primer ene, dveh, treh, štirih odločb Za univerzitetno izobraženo umetnico je bila to »zagatna in nujna zadeva.« S pripisom »še ena od cvetk" je ustavnika, pravnico in sodnico prosila za nasvet: od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je prejela štiri (4) odločbe na dve (2) pritožbi centra za socialno delo, ki sta prispeli z navadno pošto, na njen nekdanji stalni naslov in sta bili odvrženi v nabiralnik njenih staršev. 12.01.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek K praksi pravičnosti v demokraciji človekovih pravic Primerno je vzpostaviti vzdušje svečanosti ob premisleku in pogovoru o človekovih pravicah in svoboščinah. »Človekove pravice so neodtujljive, ker so utemeljene v sami človeški naravi, zato jih nihče ne more izgubiti. Človekove pravice so v notranji zvezi z občim dobrim. Absolutno neodtujljive so v svojem bistvu.« Tako zapiše Jacques Maritain v knjigi Država (slovenski prevod, založba Claritas, Ljubljana 2002). Ne prepoznam prepričljivih razlogov za nasprotovanje temu pogledu na človekove pravice kot vrednoto in pritrjujem takšnemu filozofsko moralnemu razumevanju njihove vloge v politično organizirani družbi. 15.12.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (14): Brutalci in pravica do zasebnosti Videoposnetek dijaka, ki je ravnatelja in učiteljico »zasačil« pri spolnem občevanju v prostorih šole, pomeni grob in protipraven poseg v njuni ustavni pravici do zasebnosti in dostojanstva. Če je javno objavljen, lahko pomeni tudi kaznivi dejanji nedovoljenega snemanja in krnitve imena, ugleda in časti. 17.11.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (13): grobo kršenje pravic delavcev invalidov Pravna politika, pravna praksa in zato sistemsko dejansko stanje glede uresničevanja in zaščite pravic delavcev invalidov pomenijo očitno in grobo protiustavnost. O tem naj bi kmalu in prednostno odločalo Ustavno sodišče. 20.10.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Proti neznosnosti legalistične ignorance (12): legitimnost s filozofijo sodobnega ustavništva Samorazumevanje ustavnega sodišča in razumevanje njegove sistemske vloge nujno vključuje tudi preseganje označevanja te institucije kot zgolj »negativnega zakonodajalca«, prebijanje in preseganje pravniškega formalizma, zakonskega 'črkobralstva' in golega formalizma, avtoritarnega legalizma ali legalističnega zakonizma rednih sodišč in razumevanje socialne države skozi doktrino o pozitivnih pravnih obveznostih države. 22.09.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (11): pred parlamentarnimi volitvami 2014 in po njih Družba, ki se na posameznikova javna izražanja samega sebe, na skrbno, dobroverno in odgovorno utemeljena samoopredeljevanja, odziva negativno, za to pa nima posebnih, očitnih in intelektualno prepričljivih, ali pa moralno prisiljujočih razlogov, mora močno podvomiti o svoji duhovni in intelektualni širini. Tudi o svojem etičnem samorazumevanju. 25.08.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost pravne ignorance in golega legalizma (10): Primer paradoksov glede svobode izražanja Kako zlahka in nevzdržno se pozablja na pomen vsebine pri ustavni zaščiti svobode izražanja? Česa je pri težnjah po družbeni regulaciji svobode izražanja preveč in česa premalo? Kaj so sive cone? Kakšne so posebnosti homofobnega izražanja? Kaj je problem svetilke? Strpno do nestrpnosti? 28.07.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek (Ne)znosnost legalističnega dogmatizma (9): primer Ankaran in sodobno ustavništvo Državni zbor je 20. junija 2014 s 24 glasovi za in 17 glasovi proti podprl deklaracijo o ustavnih vidikih izvršitve odločbe Ustavnega sodišča o ustanovitvi občine Ankaran. Deklaracija odstira razumevanje dveh osrednjih vprašanj: (1) ali naj se z ustanovitvijo občine Ankaran pomembno poseže v status Mestne občine Koper in Luke Koper; (2) ali naj se v letu 2014 še vedno vztraja pri legalistično dogmatičnem in ozkogledem, golo-pozitivističnem odnosu do pravodajne vloge ustavnega sodišča. 30.06.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (8): primer vizuma Pravica do družinskega življenja je človekova in ustavna pravica. Ta pravica je sestavni del pravice do zasebnosti (34. člen Ustave), temeljne človekove in ustavne pravice. Vprašanje pridobitve vizuma sodi tako pod pravico do družinskega življenja, ki je del pravice do zasebnosti, kot pod ustavno pravico do svobodnega gibanja (32. člen Ustave), po kateri si vsakdo prosto izbira prebivališče. Seveda sodi tudi pod pravico do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP. 02.06.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (7): že dolgo grozljivo, a vedno slabše

Ob enem samem pravnem vprašanju – (politika in praksa Centrov za socialno delo pri odločanju o dodelitvah štipendij ali drugih socialnih prejemkov, kot so subvencije za plačilo vrtca ipd.) – je na površje delovanja slovenske javne uprave priplavala tako enormna količina tako zaudarjajočega sistemskega blata, da je osupla zaprepadenost najmanj, kar lahko prevzame razmišljujoče in čuteče ljudi. Kaj bi se šele pokazalo…

05.05.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (6): prekrškovna misel V sodbi o očitanem prekršku, izdani po zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog, sodnica v navedbah »storilca« ni prepoznala pravno pomembnih vprašanj, do katerih bi se pravoslovno opredelila. Tudi ne v načinu, kako je policist, po trditvah stranke, vodil postopek obravnave očitane storitve prometnega prekrška na kraju samem. Upravičeno? Podpisala pa je pomemben prekrškovni precedens. 07.04.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (5): epilog brez epiloga Treba se je potruditi, da bi se našlo bolj enostavno pravno vprašanje. Ne zdi pa se, da se je treba zelo truditi državnim uradnikom, ko enostavna pravna vprašanja izrabljajo za goljufanje ljudi. Sodišči, prvostopenjsko in višje, sta odločili, kot je bilo pričakovati in kot sta edino lahko: odločanje uradnikov je bilo pravno nepravilno. A ko so o tem vprašali še uradnike, jim ni bilo prav nič neprijetno vztrajati pri pravno ignorantski drži. 10.03.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (4): primer štipendije Sporočilo uradnikov iz javne uprave je nedvoumno. Če dijak ali študent v nekem letu zasluži preveč, po zakonu ne more dobiti državne štipendije. Če pa zasluži premalo, tudi ne more dobiti državne štipendije, ker mu DURS ne izda odločbe, ki bi mu jo izdal, če bi zaslužil preveč, brez takšne odločbe pa ne more dobiti štipendije. Razumete?! 11.02.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Več kot le neznosna legalistična ignoranca (3): primer vrtca Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je staršema zavrnilo pritožbo zoper odločbo enega od centrov za socialno delo (CSD), s katero je bilo pred tem odločeno o njuni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) sta namreč prosila za upravičenost do plačila (sofinanciranja) za program vrtca. 13.01.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (2): primer uspešnega kolesarja Zmagal je na mladinskem državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu. Sicer je, tudi glede na povprečje ocen, dober študent. Na Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je vložil prošnjo za ponovno priznanje pravice do prejemanja Zoisove štipendije. Zavrnjeno. Vložil je pritožbo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zavrnjeno. Vložil je tožbo na sodišče. 16.12.2013
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (1): primer državljanstva Po rodu je Srb, doma iz Beograda. Z uspešno obrambo doktorske disertacije je zaključil doktorski študij v Sloveniji. Zadnja leta prebiva v naši državi. Zaprosil je za sprejem v slovensko državljanstvo. Želel si je, da bi lahko s slovenskim državljanstvom na slovenski obali živel skupaj z ženo, tudi Srbkinjo, ki je po poklicu višja medicinska sestra. Sveže sta poročena. Pred dnevi se jima je rodila hčerka. Upanje, da bi z rojstvom v Sloveniji izpolnila pogoj za državljanko Slovenije, se jima je izjalovilo. Izkusila sta novi primer neznosne, golo formalistične in legalistične pravne ignorance slovenskih birokratov. 15.11.2013