Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti namreč danes obravnava problematiko uničevanja arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV), udeleženci pa so si enotni, da morajo odgovorni za uničevanje arhivov odgovarjati.
Nekdanji direktor Arhiva RS Vladimir Žumer je povedal, da je velik del arhiva SDV uničenega, koliko, pa je težko reči. Iz popisa gradiva iz leta 1977 in popisa v času neposredno po slovenski osamosvojitvi je po njegovem mogoče sklepati, da je bilo uničenega okoli 80 odstotkov listinskega gradiva, a je opozoril, da je veliko gradiva ohranjenega tudi na mikrofilmih. Tako bi bilo lahko po njegovi oceni uničenega manj kot 80 odstotkov gradiva.
Po njegovih besedah je bilo veliko arhivov uničenih tudi sproti, ob večjih družbeno-političnih prelomnicah v prejšnjem sistemu. Med drugim je bilo uničenega veliko gradiva o preganjanju duhovnikov in gradivo o zaprtih na Golem otoku. Tovrstno uničevanje je tudi dokumentirano, vendar le do leta 1980, je povedal.
Žumer je opozoril, da se veliko arhivskega gradiva SDV nahaja tudi v arhivih v Beogradu, kamor so pošiljali duplikate, vendar do njih ni mogoče dostopati. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je ob tem ocenila, da bi morala Slovenija omenjene arhive zahtevati v pristopnem procesu Srbije k EU.
Sicer pa meni, da so bili uničevalci slovenskih arhivov veliko bolj temeljiti od uničevalcev v drugih državah, ki so imele komunizem. V Vzhodni Nemčiji je bilo denimo uničenih pet odstotkov arhivskega gradiva tamkajšnje politične policije, na Češkem pa 20 odstotkov.
Po besedah raziskovalca Romana Leljaka se je veliko arhivskih dokumentov v Sloveniji odneslo tudi domov. Tako so še ob ropu sefov SKB banke v enem izmed trezorjev našli veliko dokumentov SDV, je dejal.
Povedal je, da so arhive SDV do osamosvojitve hranili na področju Kočevja v posebnem objektu v Borovcu. Zažiganje tega arhiva je potekalo aprila 1990. Uničenega je bilo tudi veliko gradiva Centralnega komiteja ZKS, ki se je nahajalo v zgradbi na Mrzlem Studencu v Gotenici. Poimensko je navedel tudi osebe, ki so to izvajale.
Leljak je sicer na seji Majdi Potrata (SD) izročil njeno člansko mapo iz Zveze komunistov, ki jo je dobil v Arhivu RS. Sama pa je ob tem povedala, da svojega članstva v Komunistični partiji ni nikoli skrivala.
Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je na seji pozdravila potezo ministrstva za kulturo, ki je zaradi uničevanja arhivskega gradiva vložilo kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, a sama pogreša, da bi v njem navedlo tudi kakšno osebo, denimo vsaj Eržena.
Branku Kurnjeku (DL) se zdi nesprejemljivo vsako uničevanje arhivov, ki po zakonu ne bi smelo biti uničeno.
