c S
DNEVNI IZBOR
dr. Marko Novak ZSSve Pa je bil sprejet, Zakon o sodnem svetu (ZSSve) namreč! V nekaj dneh prične veljati, uporabljati pa se bo pričel čez dobrih šest mesecev. Dozorel je torej trenutek, ki se je resnici na ljubo pripravljal vrsto let.  15.05.2017 13:10
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Komu – kateri sodnici in sodniku - je sploh mar za hude in očitne kršitve pravic delavcev invalidov? Invalidnost je med posebej (izrecno) ustavno zaščitenimi osebnimi okoliščinami. Invalidi in delavci invalidi so posebej ustavno zaščiten skupina ljudi. Invalide in delavce invalide posebej pravno ščitijo tudi pomembni mednarodni dokumenti. Oboje, nacionalna ustavna ureditev in mednarodnopravna zaščita invalidov, pomenita ustavnopravni koncept ustavne in (mednarodno)pravne pozitivne obveznosti države za učinkovito zaščito pravic invalidov. A komu od delodajalcev, pravnikov in sodnic/sodnikov je sploh mar za to? 12.05.2017 06:12
prof. dr. Marko Pavliha Pritisnimo na tipko Človek Ljudje bi morali biti bistvo sleherne družbene tvorbe, ampak ko se pogovarjam z delavci v zasebnem in javnem sektorju, se pogosto pritožujejo, da je njihovo delo vse bolj mukotrpno zaradi slabega vzdušja in grdega odnosa predpostavljenih, ker ne vedo, ali bodo imeli jutri še službo ali ne, kaj bo z njihovimi otroki, kako jih bodo šolali, vzdrževali in privedli do kruha in kako bodo poskrbeli za svojo starost. Vse več je takšnih, ki si morajo zaradi stresa v službi poiskati psihološko pomoč, in govori se, da zaradi vampirstva delovnih razmer delo ubija, namesto da bi “osvobajalo” oziroma osrečevalo, iuvat ipse labor. 08.05.2017 07:12
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju močnejše vloge varuha človekovih pravic Varuh človekovih pravic naj bi bil glavni nadzorni organ za varovanje človekovih pravic v slovenski družbi. Njegovo vlogo tako razume večina strokovne in laične javnosti. A položaj, pristojnosti in avtoriteta institucije varuha žal še vedno ne sledijo hitrosti, sistematičnosti in vsesplošnosti preteklih, sedanjih in prihodnjih kršitev človekovih pravic v slovenski družbi. 05.05.2017 08:32
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Včasih so bili prazniki preprostejši, vsaj ti, ki so pravkar minili. Nanje mi je ostal spomin, da je bilo zjutraj iz kuhinje po radiu slišati koračnice, borbene pesmi, spominske oddaje in govore. Po tem sem praznične dni prepoznaval še pozneje in na neki način to pogrešam, kot še marsikaj iz časov mladosti. Verjetno nisem edini, ki z zadnjo svetovno vojno osebno nisem imel opravka, a sem imel pri vsem vsaj občutek, da smo bili kot narod »na pravi strani zgodovine«, to je na tisti, ki je porazila nacizem in fašizem in iskala pot v boljše življenje.  03.05.2017 09:28
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavni koncept »socialne varnosti« je treba krepiti, ne ožiti Ustava Republike Slovenije v 50. členu izrecno zagotavlja generalno pravico do socialne varnosti. Določa, da pod zakonsko določenimi pogoji država ureja »obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.« Načelna izhodišča in vsebinski okvir koncepta socialne varnosti smo kot nacija v letih po osamosvojitvi določili. Predvsem ustavnosodno in v uradnem komentarju ustave. Tudi glede tega se zdaj oblastne institucije in odločevalci, vključno s sodno vejo oblasti, vedejo, kot da tega ne bi bilo. 28.04.2017 09:00
Vlasta Nussdorfer VI./109. Ali resničnostni šovi poneumljajo? Vse več jih je. Resničnostnih šovov vseh vrst. Imeli smo Big brotherja, pa Kmetije in še marsikaj. Prodajale so se možnosti, da jih ljudje gledajo podnevi in celo ponoči. Dobili smo zmagovalce, prejeli so 50.000 evrov, imeli možnosti odpreti gostilno, osvojiti kmetijo, postali so prepoznavni, vabili so jih na »rdeče preproge«, polni so jih bili mediji. Nekateri zgolj kot »muhe enodnevnice«, drugi so na sceni ostali. Kako pa to vpliva na mlade? Pozitivno? Odvisno od vsebine in sodelujočih. 26.04.2017 07:32
mag. Martin Jančar O sodnih zmotah Ta kolumna je nekakšno nadaljevanje prejšnje. Pozoren bralec me je namreč opozoril na knjigo In Doubt – The Psychology of the Criminal Justice Process, v kateri se avtor Dan Simon ukvarja tudi z vprašanji, na katera sem opozoril pred štirinajstimi dnevi. Po zaslugi zloglasne multinacionalke se je knjiga v nekaj dneh znašla pred mano in je zaradi zanimive vsebine že »v obravnavi«. Današnjo temo je spodbudilo prav to branje. 19.04.2017 10:22
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Esej o politiki in praksi glede MEJ – triumfiranje čiste ideologije Pred leti, to smo morali vedeti takoj, ni šlo za vseevropsko nevarnost »ptičje gripe.« Šlo je za to, da je ekonomska gosposka državam – dobro - prodala farmacevtski izdelek, tik pred potekom uradnega roka njegove uporabe. Pri uzurpatorskih in nasilnih vdorih bruseljskega menedžmenta v državne banke in denarne sisteme ne gre za konsolidacije, izvajanje skupnih politik, krizno zaščito ali pristno solidarnostno pomoč kateremukoli evropskemu ljudstvu. Gre za totalnost nadoblasti in nadzora, za absolutno podrejanje, za izničenje nacionalne avtonomije, neomejenost nadnacionalne diktature, za lastniško zasužnjevanje in nebrzdanost tehnokracije.  14.04.2017 09:57
prof. dr. Matej Avbelj Dve vprašanji o prihodnosti EU V zadnjih mesecih in tednih se je razplamtela razprava o prihodnosti Evropske unije. To je dobro. Slabo pa je, da govorci pogosto govorijo drug mimo drugega in tako niti ne izkoristijo priložnosti, da bi se razumno in produktivno (ne)strinjali. To lahko preprečimo le tako, da pri razpravi o prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej ločimo dve različni vprašanji. Prvo je, kaj EU potrebuje za rešitev iz svojih preštevilnih kriz. Drugo pa, kaj je sploh mogoče realno pričakovati, da bodo EU politične elite v danih razmerah zares storile. 10.04.2017 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Uresničevanje človekovih pravic pri podnebnih spremembah Podnebne spremembe dokazano nehote vplivajo tudi na uresničevanje različnih človekovih pravic posameznikov, manjšin in avtohtonih ljudstev. Posamezniki, zaradi z njimi povezanimi naravnimi nesrečami, na različnih koncih sveta izgubljajo življenja in svoje sorodnike. Kdo je nosilec obveznosti, da ne pride do poslabšanja varstva človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb? Države? Mednarodne organizacije? Gospodarske družbe? Posamezniki? 07.04.2017 08:35
mag. Martin Jančar Nekaj malega o pričah Ne vem, kako je pri kolegih, a kadar ugotovim, da kakšna moja zadeva temelji predvsem ali samo na izpovedih prič ali očividcev oziroma da so te izpovedi ključne, mi je takoj jasno, da bodo z njo precejšnje težave. Redko se vse izjave prič tako ujemajo, da je mogoče popolnoma nedvoumno sestaviti sliko dogodka ali pa sklepati na dejstvo, ki je za odločitev pomembno. Še posebej se zaplete, kadar je zadeva v ponovnem sojenju ali kadar je dogodek precej oddaljen. 05.04.2017 09:50
prof. dr. Marko Pavliha Poklicanost in poslanstvo Ena od najpomembnejših človekovih misij je odkritje in uresničitev njegove poklicanosti in poslanstva, kako uslužno služiti službo v korist ljudstva. Kot vemo, je poklic  delo ali dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin, lahko pa izraža  stanje oziroma aktivnost kot jo določa prilastek (recimo ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu ali ona ima hvalevreden poklic žene in matere). 03.04.2017 07:40
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodna oblast »proti« Pravu, ustavnosti in moralnemu razumevanju demokracije Človéčen  -čna -o prid., človéčnejši (e?´) knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški: skušal je biti človečen do nasprotnikov; človečno ravnanje 2. ki ima za človeka značilne lastnosti: razumljivejši je in človečnejši kot druge osebe. Človéčiti  -im nedov., publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi. Človéčnost  -i ž (e?´) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2000: gesla 7176–7200). 31.03.2017 08:26
Vlasta Nussdorfer VI./107. Ali je res za vse kriva kriza Dan za dnem enako: kriza na vseh področjih, kriza etike in vrednot, kriza v zdravstvu, gospodarstvu, okolju, politiki … O njej na veliko poročajo mediji in govorijo ljudje, o njej beremo na družbenih omrežjih. Toda ali je res kriva za prav vse? Kaj nas lahko reši? Ali je sploh še čas? Kakšne so vizije mladih, ki so povsem brez svoje krivde zabredli vanjo ali še bodo? Jo morda celo vedno znova generiramo? 29.03.2017 10:32
dr. Marko Novak Starost sodnikov Ob zadnjih predlogih Predsednika države in imenovanjih v Državnem zboru ustavnih sodnikov, od katerih so kar trije od devetih (iz zadnjih dveh imenovanj) stari le nekaj čez 40 let, se je v javnosti zastavljalo vprašanje primerne starosti za (ustavnega) sodnika. Seveda je tu težko posploševati, saj je tudi kakšen mlajši sodnik lahko tudi »zrelejši« od sicer po letih starejšega sodnika, kajti vemo, da nekateri dozorijo prej, drugi kasneje, nekateri pa nikoli. 27.03.2017 08:01
prof. dr. Jernej Letnar Černič FIFA in človekovo dostojanstvo Svetovna nogometna organizacija je v decembru 2010 podelila izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022 zalivski državici Katar. Že od podelitve iz nje prihajajo poročila nevladnih in drugih organizacij o sistematičnih kršitvah pravic delavcev, večinoma iz južnoazijskih držav, ki gradijo nogometne štadione. Ali nosijo mednarodne športne organizacije kakšne obveznosti, da zagotovijo, da bodo prireditelji velikih športnih tekmovanj spoštovali in varovali človekove pravice? 24.03.2017 08:27
dr. Matej Accetto Pravo in politika Razmerje med pravom in politiko je trajno vprašanje, še posebno razumljivo pa v trenutkih, kakršen je postopek izbora sodnikov ustavnega sodišča, ki naj bi kot »čista« pravna veja oblasti odigralo ključno vlogo zavor in ravnovesij za nadzor nad bolj povezanima in s politiko v vseh pogledih prepojenima vejama oblasti, zakonodajno in izvršilno. 22.03.2017 07:48
dr. Marko Novak ARS in sodno varstvo Danes se zdi, da so – vsaj v razvitem svetu – različne metode alternativnega reševanja sporov (ARS) že dosegle svetovni uspeh. (V nerazvitem svetu pa so najbrž že vseskozi prisotne in je prej problem na drugi strani – dovolj razvitega sistema klasičnih pravnih oziroma sodnih postopkov.) Če so metode ARS postajale moderne v anglo-ameriškem svetu že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so celinsko Evropo dokončno osvojile nekoliko kasneje. 20.03.2017 09:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zasebnosti kot pravici in pravoslovnem konceptu Ni dobro, če katerakoli temeljna ustavna ali človekova pravica – vsiljeno – pridobi značaj mitskosti. A še slabše je, če postane poligon za nepomirljiva protislovja. Na primer takšna, da na eni strani tehnološke možnosti za totalni vdor v človekovo zasebnost slednjo vsebinsko izvotlijo in jo res zreducirajo na goli mit, na praktično neučinkovito obrambo identitete posameznika in njegovega dostojanstva kot osebe. 17.03.2017 10:39