Predsednik sindikata strojevodij Slovenije, ki deluje v okviru Alternative, Zlatko Ratej je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ob evropskem akcijskem dnevu železniških sindikatov opozoril, da bo Evropski parlament oktobra obravnaval četrti paket železniške zakonodaje.
S predlogom tega dokumenta se po njegovih besedah nadaljuje pot liberalizacije in odpiranja železniških trgov, čeprav se je v preteklosti pokazalo, da že prvi trije paketi niso obrodili sadov.
Vse države članice so skladno z direktivami oz. preteklimi paketi dobile nalogo, da razbijejo nacionalne monopole, in sicer na način, "da jih sanirajo in jih usposobijo za normalno delovanje na trgu". Slovenija tega nikoli ni storila, saj ni zagotovila, da bi lahko sami nastopali na širšem evropskem tržišču oz. da bi lahko izkoristili dosedanjo liberalizacijo tovornega prometa, je povedal Ratej.
Sloveniji je očital, da že pri drugem in tretjem paketu železniške zakonodaje ni podala nobenih pripomb in stališč. Občutek ima, da se s to problematiko v Sloveniji nihče ne ukvarja, "čeprav posega v proračun na način, da bo država dolžna plačevati, od tega pa ne bo imela nobene koristi".
Pri četrtem paketu sta po njegovih besedah ključna dva elementa. Prvi je predvideno odprtje in liberalizacija potniškega prometa. "To mogoče samo po sebi niti ni tako napačno, problem pa je, da se jemlje vpliv državam pri pristojnostih, odločanju o organiziranosti notranjega železniškega prometa," je opozoril. V rokah držav bi tako ostal le izvedbeni del, medtem ko bi smernice predpisoval dokument.
Drugi element je popolna ločitev upravljavca infrastrukture od železniškega operaterja. Kot je dejal Ratej, želi EU na ta način ohraniti koridorje oz. države prisiliti v vlaganja vanje, medtem ko jih to, kaj se bo dogajalo z domačim prometom, ne zanima.
Ob tem je sindikalist zavrnil argumente EU, da se bo na ta način povečalo konkurenčnost in pocenilo sistem. Dokaz za to je po njegovih besedah velika Britanija, kjer so šli v take spremembe pred 20 leti. Izkazalo se je, da so nekatera podjetja in posamezniki obogateli čez noč, sistem pa peša in britanski proračun stane 400 odstotkov več kot prej, je posvaril.
Če bo prišlo do popolne ločitve upravljavca infrastrukture od železniškega operaterja, bo to slabo za uporabnike - stopnja varnosti bo nižja, to pa se bo odrazilo tudi v številu izrednih dogodkov in nesreč, verjame Ratej. Posebej pa bodo prizadeti zaposleni v sistemu, je dodal.
Kot je še ocenil, za spremembami stojijo multinacionalke, ki želijo razbiti državne monopole, s čimer naj bi se nato vzpostavili evropski monopoli, tako da bi imeli čez 20 let le še dva ali tri operaterje. Problem evropskih monopolov pa naj bi bil, da jih ne bi zanimala storitev za prebivalca v Sloveniji, temveč le prosta pot. Slovenija bi na ta način beležila odliv davkov in dobičkov v tujino.
A sindikati, tako Ratej, tudi pri sprejemanju četrtega paketa železniške zakonodaje na vladni nimajo ustreznega sogovornika. "Država nima načrta, nima strategije in sploh ne ve, kaj se dogaja," je bil oster. Skladno s tem so se obrnili na Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF).
Negativna stališča federacije do četrtega paketa delijo tako v Alternativi (Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat železniškega prometa Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije in Sindikat vzdrževalcev železniških voznih sredstev Slovenije) kot v Solidarnosti (Sindikat Železničarjev Slovenije, Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije in Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije).
Ti sindikati po Ratejevih besedah torej ocenjujejo, da je predlagani četrti paket slab. Dokument Sloveniji in drugim državam prinaša negativne stroškovne posledice, kapital pa bi se kopičil v zasebnih žepih. "To ni cilj evropske politike, temu se moramo jasno upreti," je pozval Ratej.
Novemu paketu očitajo še, da ni bil dogovorjen ne med socialnimi partnerji ne med državami. Skladno s tem od slovenskih evropskih poslancev - nanje so se že in se še bodo obrnili - pričakujejo, da bodo glasovali proti predvidenim spremembam.
