Kot so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu, je nova novela zakona o gospodarskih družbah že v pripravi.
Da bi zagotovili pripravo kakovostnega osnutka novega zakona, "ki bi bil v čim večji možni meri usklajen z zainteresirano javnostjo ter bi upošteval izkušnje iz prakse", so vse zainteresirane pozvali, da v roku 30 dni podajo predloge za spremembo veljavnega zakona.
Ob tem so se zavezali, da bodo prejete predloge in pripombe preučili in po potrebi predlagali ustrezne spremembe.
Kot kaže, je premierka Alenka Bratušek torej držala obljubo, dano na torkovem sestanku s predstavniki ZSSS, da bo vlada pristopila k ukrepom za preprečevanje izkoriščanja tujih delavcev.
V ZSSS so pred časom predstavili primer tujega gradbenega delavca, ki je pol leta delal za 1,6 evra na uro, pri čemer je plačilo dobil na roko. Tuji gradbeni delavci po njihovih navedbah ne poznajo osemurnega delovnika, o socialnih prispevkih lahko samo sanjajo, za nameček pa živijo v nečloveških razmerah. A do pravice, tudi kadar jim je priznana na sodišču, ne morejo, saj se denarja od podjetij ne da izterjati.
V četrtek so v zvezi spomnili, da do najhujšega izkoriščanja delavcev prihaja v v gradbeništvu. Prav gradbeni projekti pa se pogosto izvajajo v okviru javnih naročil.
Kot so izpostavili, akutni problem leži v skrivanju delodajalcev za podizvajalskimi verigami. V njihovih spodnjih delih se namreč za "t.i. podjetji, ki nimajo nobenih sredstev, skrivajo lastniki, ki obračajo kapital, prenašajo delavce iz podjetja na podjetje, kršijo njihove pravice in to spreminjajo v nek ekonomski model".
Skladno s tem so v največji sindikalni centrali v Sloveniji od ministrstva za finance zahtevali, da odpre zakon o javnih naročilih in vanj vključi načelo solidarne in verižne odgovornosti. S tem naj bi se odgovornost za dobre poslovne prakse prenesla neposredno na gospodarske akterje v podizvajalski verigi, račun za slabe prakse pa ne bo več izstavljen delavcem.
Na gospodarsko ministrstvo so medtem naslovili zahtevo, da ponovno odpre zakon o gospodarskih družbah. Zakon je treba spremeniti tako, da bo preprečil enostavno veriženje podjetij oz. skrivanje delodajalcev pred terjatvami delavcev na način, da ustanovijo novo podjetje, so poudarili. Kot so ocenili, mora zakon onemogočiti delodajalcem, ki kršijo pravice iz dela, da ustanovijo novo podjetje.
Zadnja novela zakona o gospodarskih družbah je sicer začela veljati šele v začetku tega meseca, novosti pa vsebuje v delu, ki opredeljuje pogoje za vpis subjekta v sodni register in omejitve pri ustanavljanju, vodenju in nadzoru družb.
Tako je med drugim črtana omejitev, da družbe ne morejo ustanoviti, voditi ali nadzirati osebe, ki so člani vodstva ali nadzora v podjetjih v postopkih zaradi insolventnosti.
Na drugi strani je zožen nabor okoliščin, na podlagi katerih lahko registrski organ omeji ustanovitev družbe ali samostojnega podjetnika in pridobitev statusa družbenika.
Novela naj bi preprečila zlorabe, do katerih je prihajalo z vpisom podjetja na naslovu, katerega lastnik za to ni dal dovoljenja oz. s tem sploh ni seznanjen.
