25. junij 1991 - Slovenija je ob razglasitvi samostojnosti oblikovala lasten bančni sistem. Sprejet je bil zakon o predsanaciji, sanaciji in likvidaciji bank.
oktober 1991 - Ustanovljena je bila agencija za sanacijo bank in hranilnic. Cilj sanacije je bil banke očistiti slabih terjatev in povezav z nekdanjo skupno državo ter jih kapitalsko okrepiti in privatizirati.
1. december 1992 - Veljati je začel zakon o sanaciji bank, ki je zajel prek polovico bančnega sektorja. Država je izdala za 1,6 milijarde nemških mark obveznic, da bi sanirala težave bank zaradi slabih posojil, negativnih tečajnih razlik in deviznih vlog prebivalstva, deponiranih pri Narodni banki Jugoslavije pred osamosvojitvijo. Sanacija Ljubljanske banke je stekla januarja 1993, Kreditne banke Maribor (KBM) marca 1993, v drugi polovici leta pa še Komercialne banke Nova Gorica, ki se je nato združila z KBM.
27. julij 1994 - Slovenija je ustanovila Novo Ljubljansko banko (NLB) in Novo kreditno banko Maribor (NKBM). Nanju so prenesli vse poslovanje LB oziroma KBM ter premoženje na računih doma in v tujini. Obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije ter neizplačane devizne vloge varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ pa so ostale LB.
leto 1995 - Sprejet je bil zakon o zamenjavi sanacijskih obveznic z obveznicami Republike Slovenije; NLB in NKBM sta leto sklenili z dobičkom.
leto 1997 - Banke so dale pobudo za konsolidacijo z oblikovanjem bančnih skupin. Ustanovljene so bile bančne skupine NLB, Banke Koper, Banke Celje in SKB banke. Leto dni kasneje sta slednji prenehali obstajati, ker sta vodilni banki priključili vsaka svojo članico skupine.
5. junij 1997 - Banka Slovenije je izdala sklep o koncu sanacije prve in druge največje slovenske banke, NLB in NKBM, ki se je začela leta 1993.
20. februar 1999 - Z uveljavitvijo zakona o bankah se je slovenski bančni trg odprl za tujo konkurenco. Kmalu po sprejetju je bila ustanovljena prva banka v tuji lasti, Hypo Alpe Adria Bank.
11. september 2000 - Na banke se je v okviru reforme plačilnih sistemov v Sloveniji začel prenos računov pravnih oseb z Agencije za plačilni.
31. maj 2001 - Vlada je sprejela program privatizacije NLB in NKBM, da bi okrepila učinkovitost in konkurenčnost bančnega sistema ter dosegla kar največjo kupnino za zmanjšanje javnega dolga.
20. april 2001 - Kot prva tuja banka je v slovenski bančni sistem vstopil francoska bančna skupina Societe Generale, ki je postala lastnica 96,5 odstotka SKB banke. Konec leta 2012 so imele tuje banke v Sloveniji 30,9-odstotni tržni delež glede na bilančno vsoto.
6. september 2002 - Belgijska banka KBC in EBRD sta vstopili v lastniško strukturo NLB; s približno 500 milijoni evrov vložka sta pridobili 34- oz. 5-odstotni delež.
31. december 2002 - Ljubljanska Abanka in novogoriška Banka Vipa sta se združili v Abanko Vipa.
19. november 2007 - Začela se je prva javna prodaja delnic banke - država je za 303 milijone evrov prodala 49 odstotkov delnic NKBM. Za delnico je bilo potrebno odšteti 27 evrov, 10.12.2007 so z njimi začeli trgovati na borzi. Decembra 2013 so bile vredne manj kot evro.
16. junij 2008 - Uspešno se je končala 300 milijonov evrov vredna dokapitalizacija NLB, v okviru katere so lahko poleg obstoječih delničarjev vpisale delnice tudi domače in tuje fizične ter pravne osebe.
15. september 2008 - Ljubljansko borzo je hudo zamajala svetovna finančna kriza, Banka Slovenije pa je sporočila, da je izpostavljenost slovenskih bank do bankrotirane Lehman Brothers neznatna.
8. oktober 2008 - Vlada je v odgovor na izbruh svetovne finančne in gospodarske krize, ki je vse bolj kazala zobe tudi v Sloveniji, zagotovila neomejena jamstva za bančne vloge.
8. oktober 2008 - Končala se je dokapitalizacija NKBM v višini 53,1 milijona evrov.
19. februar 2009 - Vlada je sprejela drugi paket ukrepov za blažitev posledic krize, katerega bistveni del je bil spodbuditev kreditne aktivnosti bank. Te so bile v vse večjem kreditnem krču, na dan so začeli prihajati podatki, da so odobrile ogromno slabih posojil.
konec leta 2009 - Bilančna vsota bank se je ob rasti kreditiranja in zadolževanja v tujini v primerjavi z letom 2004 podvojila na 52 milijard evrov leta 2009. Obseg posojil podjetjem se je povečal za 150 odstotkov, kreditov gospodinjstvom pa le za malo manj.
30. marec 2011 - Uspešno se je končala dokapitalizacija NLB, v okviru katere je banka izdala za 250 milijonov evrov novih delnic; večino je vplačala država. S tem je lastniški delež skupaj s Kadom in Sodom povečala na več kot 53 odstotkov.
11. maj 2011 - NKBM je v Varšavi kot prva slovenska družba začela z vzporednim kotiranjem na tuji borzi.
konec leta 2011 - Podatkih Banke Slovenije so izgube slovenskih bank leta 2011 na letni ravni znašale 356 milijonov evrov. NLB je zabeležila 233 milijonov evrov izgube, NKBM pa 83,9 milijona evrov.
9. februar 2012 - Nadzorniki banke Hypo Alpe Adria so zaradi domnevnih nepravilnosti razrešili vodilne v banki in v lizingu.
27. junij 2012 - Veljati je začela novela zakona o bančništvu, ki omogoča izdajo posebnih obveznic za banke, ki potrebujejo dodaten kapital. Razpolaganje z državno naložbo v NLB in NKBM so prenesli z AUKN na vlado.
3. julij 2012 - NLB je izvedla dokapitalizacijo v višini 382,9 milijona evrov in tako dvignila kapitalsko ustreznost na zahtevano raven. Država je vplačala hibridno posojilo v višini 320 milijonov evrov, 62,9 milijona evrov pa sta prispevala Kad in Sod. Ta denar bi morala zagotoviti belgijska KBC, ki pa je 29. 6. od tega odstopila.
3. julij 2012 - Okrepila so se ugibanja, ali bo morala Slovenija zaradi prevelikega obsega slabih terjatev slovenskih bank prositi za mednarodno pomoč. Slovenske oblasti so to zanikale.
23. avgust 2012 - Na območju Maribora ter Zagreba in Zadra na Hrvaškem so kriminalisti izvedli preiskavo sumov nepravilnosti pri preteklem poslovanju NKBM.
14. december 2012 - DZ je sprejel novelo zakona o bančništvu, ki je Banki Slovenije dala večja pooblastila za ukrepanje v bankah v težavah.
28. december 2012 - Začel je veljati oktobra sprejeti zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ta predvideva ustanovitev t.i. slabe banke (DUTB), na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve.
december 2012 - Država je hibridni posojili NLB in NKBM pretvorila v kapital, s čimer je banki efektivno dokapitalizirala za okoli 440 milijonov evrov.
11. marec 2013 - Belgijska KBC je prodala 22-odstotni lastniški delež v NLB in tako uradno izstopila iz lastništva največje slovenske banke.
18. marec 2013 - V NKBM se je količnik najbolj kakovostnega kapitala znižal pod sedem odstotkov, kar je sprožilo pretvorbo hibridnega posojila države v delnice banke. S tem se je osnovni kapital NKBM povečal za 100 milijonov evrov, država je lastniški delež v NKBM povečala na približno 79 odstotkov.
marec 2013 - V strahu po izbruhu bančne krize na Cipru so se depoziti v slovenskih bankah v 14 dneh zmanjšali za 500 milijonov evrov.
6. september 2013 - Banka Slovenije je uvedla nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke. Njune obveznosti bodo krili s posojilom z državnim poroštvom (za Probanko 490 milijonov evrov, za Factor banko 540 milijonov evrov). Tako sta se pridružili seznamu propadlih bank, na katerem so tudi SIB banka, Komercialna banka Triglav in Hipotekarna banka Brežice.
23. november 2013 - Začela je veljati novela zakona o bančništvu, v skladu s katero bodo morali k reševanju slovenskih bank prispevati tudi imetniki hibridnih instrumentov.
29. november 2013 - DZ je sprejel novelo zakona o javnih financah, ki je dala pravno podlago za državno dokapitalizacijo bank po objavi obremenitvenih testov. Za dokapitalizacijo je država zagotovila 4,7 milijarde evrov.
6. december 2013 - Preiskovalci so razkrili, da pri ugotavljanju nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu preiskujejo za 346 milijonov evrov škode, od česar so za 70 milijonov evrov nepravilnosti že podali ovadbe.
