Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo uvedeno leta 1993 zaradi potrebe po dodatnem denarju v zdravstvu. V začetku je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zbiral tako osnovno kot dopolnilno zavarovanje. Leta 1999 pa je bila ustanovljena prostovoljna zavarovalnica Vzajemna, na katero je zavod prenesel vsa prostovoljna zavarovanja. Nato sta se za zbiranje prostovoljnih zavarovanj odločili še zavarovalnici Adriatic Slovenica in Triglav.
Dopolnilno zavarovanje je zastavljeno tako, da krije razliko med celotno vrednostjo zdravstvene storitve, in vrednostjo, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V praksi to pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni treba doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke, dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti.
Sicer obstajajo zdravstvene storitve, ki jih v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje, kljub temu pa je vrsta storitev, ki jih je treba doplačevati, če bolnik nima sklenjenega prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja.
Dušan Keber, ki je bil minister za zdravje med 1. decembrom 2000 in 2. decembrom 2004, je zato prostovoljno dopolnilno zavarovanje označil za "prisilno" prostovoljno zavarovanje. Njegov načrt v beli knjigi zdravstvene reforme je bil ukiniti takšno obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvesti "pravo" prostovoljno zavarovanje, kot je na primer t. i. vzporedno zavarovanje za čakalno dobo.
Njegov naslednik Andrej Bručan ni delil enake zamisli. Dejal je, da dopolnilnega zavarovanja ne more ukiniti, saj da gre za zasebni denar. Je pa oprostil plačevanja dopolnilnega zavarovanja okoli 120.000 ljudi z nizkimi dohodki ali brezposelnih. Nekaj časa naj bi si tudi prizadeval, da bi bile premije za dopolnilno zavarovanje odvisne od dohodka posameznika. Zamisli je imel tudi o nadstandardnem zavarovanju, ki bi prinesel dodaten denar v zdravstvo.
Ministri, ki so želeli ukiniti takšno obliko dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, so bili še Dorjan Marušič, ki je ministrstvo vodil med 7. aprilom 2010 in 10. februarjem 2012, njegov naslednik Tomaž Gantar in trenutna ministrica v odstopu Alenka Trop Skaza.
Marušič je v izhodiščih za nadgradnjo zdravstvenega sistema predlagal ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in namesto tega uvedbo splošne participacije. Ta po Marušičevi zamisli ne bi imela narave davka ali prispevka in bi bila uvedena po dohodnini.
Gantar je imel v mislih uvedbo zdravstvene dajatve, katere višina bi bila odvisna od zmožnosti plačevanja posameznika. Možnosti sta obvezno dodatno zavarovanje in različne stopnje razredov pri prostovoljnih zavarovanjih.
Tudi Trop Skaza se je nagibala k uvedbi obvezne zdravstvene dajatve, ki se bi plačevala iz neto prihodkov posameznika in bi temeljila na solidarnosti. V odstopni izjavi pa je navedla, da so jo opozorili, "da se v zvezi z napovedano spremembo zdravstvenega zavarovanja veliko dogaja v ozadju in da je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odnesla še vsakega ministra". "Ukineš ga lahko samo, če boš zavarovalnicam kaj ponudila," je navedla ministrica v odstopu besede, ki so ji bile izrečene.
Iz dopolnilnih zavarovalnic je sicer slišati, da niso dobile izhodišč za spremembe zdravstvenega zavarovanja in niso bile vključene v pripravo zdravstvene reforme. So pa v zavarovalnici Adriatic Slovenica v torek med drugim navedli, da je treba dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovati oziroma nadgraditi z bolj primerno obliko zdravstvenega zavarovanja.
