Kot je na okrogli mizi Bančne konference, ki v organizaciji Združenja bank Slovenije (ZBS) danes in v petek poteka na Brdu pri Kranju, poudaril predsednik uprave NLB Janko Medja, je v Sloveniji veliko prezadolženih podjetij. Zato je proces prestrukturiranja šele na sredini ali šele na prvi tretjini.
"Če je bruto portfelj, ki ga je prevzela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), med tri in štiri milijarde evrov, bi verjetno lahko ocenil, da je v bankah tistega, s čimer se ukvarjamo, verjetno še za dvakrat toliko," je dejal Medja in dodal, da dobršen del neprenesenega dela terjatev obsega terjatve tujih kreditojemalcev.
Kot je izpostavil, so banke v zadnjih nekaj mesecih naredile velik korak naprej in se bolj operativno povezale. Tudi sodelovanje z DUTB je zelo intenzivno, saj vsi sprejemajo ista načela prestrukturiranja. Vendar je bistveno sodelovanje managementa podjetij, ki mora nositi tudi glavno odgovornost za finančno in poslovno prestrukturiranje.
Zagotovil je, da se bodo trudili nekatere primere rešiti na prostovoljni način, vendar pa bo večji del prestrukturiranj šel prek insolvenčnih postopkov. Zato je treba veliko pozornosti nameniti delovanju prenovljene insolvenčne zakonodaje. Ob tem bančniki apelirajo na institucije države, da se izboljša sodna praksa in tudi praksa drugih, vključenih v postopke, predvsem z vidika hitrosti, učinkovitosti in znanja.
Izboljšave so možne tudi na področju orodij za prestrukturiranje podjetij, je prepričan Medja, ki je ocenil, da "privatizacija poteka mlačno, medtem ko bi potrebovali veliko bolj odločen izstop države, ki trenutno ni sposoben lastnik, ki bi zagotavljal kapitalska sredstva".
Bistveno vprašanje je namreč, kako srednjeročno kapitalsko utrditi podjetja. Kreditiranje ne more biti in ne bo gonilna sila izhoda iz krize ter prestrukturiranja gospodarstva, je poudaril predsednik uprave SID Banke Sibil Svilan. Nerazvitost kapitalskega trga namreč onemogoča prelivanja domačega varčevanja v kapital podjetij.
Svilan je izpostavil možnost vzpostavitve več stomilijonskega kapitalskega sklada, ki bi vsaj kratkoročno imel vidne makroekonomske učinke prek investicij in zaposlenosti. Direktor ZBS France Arhar pa bi si želel, da se država v reševanje ne bi vključila tako, da daje denar podjetjem v težavam, ampak da pomaga z garancijami.
Predsednik uprave Banke Koper Giancarlo Miranda je predlagal, da bi banke same ali pa več bank skupaj ustanovile lastne notranje slabe banke, kamor bi prenesle slabe terjatve in razbremenile bilanco. Ni pa po njegovih izkušnjah primeren mehanizem konverzija terjatev v kapitalski delež podjetij. To bi lahko uporabili samo v ekstremnih situacijah. Banke namreč niso dobri lastniki in težko vodijo podjetje v poslovni preobrat. Temu je pritrdil tudi glavni izvršni direktor DUTB Christopher Gwilliam. O DUBT pa je poudaril, da ni slaba banka, niti ni banka, temveč "zelo dobro novo podjetje, z dobrimi kadri".
"Finančno prestrukturiranje se dogaja, vendar zelo postopno in pomanjkanje kapitala je tako veliko, da ni mogoče najti modela, da bi kljub tem načelom, ki so dobra osnova, zelo hitro lahko izvedli prestrukturiranje," je opozoril Svilan.
Miranda pa je prepričan, da imamo dobre gradnike in osnovno platformo, kar zadeva načela in pravila, da se lahko začne izvajati proces prestrukturiranja na pravilen način. Potrebno pa je pripraviti dobre postopke in načrte. Pri tem od vodstev podjetij pričakujejo dobre, profesionalne, konkurenčne poslovne modele.
Bančniki bodo dvodnevno Bančno konferenco, katere osrednja tema so poleg finančnega prestrukturirana podjetij evropska bančna unija in enotni nadzorni mehanizem, nadaljevali v petek, ko bo potekalo tudi strokovno srečanje lizing družb.
