c S

Hrvaški Plinacro med ključnimi projekti navedel tudi povezovanje s Slovenijo

22.07.2014 15:50 Zagreb, 22. julija (STA) - Predstavniki hrvaškega operaterja plinskotransportnega sistema Plinacro so danes v Zagrebu med njihovimi pomembnimi razvojnimi projekti v prihodnjem obdobju našteli tudi povezavo s Slovenijo na relaciji Lučko-Zabok-Rogatec. Vrednost razvojnih projektov hrvaškega javnega podjetja je ocenjena na 1,2 milijarde evrov.

Predsednik uprave Plinacra Marin Zovko je na novinarski konferenci napovedal, da so njihovi najpomembnejši projekti tudi Jonsko-jadranski plinovod (IAP), razvoj terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk in izgradnja novih kompresorskih postaj, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak je poudaril, da je terminal v Omišlju na Krku strateški varnostni projekt Evropske komisije.

Gre za vse bolj pomemben energetski projekt tudi v načrtih ZDA, je danes poročal hrvaški časnik Jutarnji list. Kot je pojasnil, bi izgradnja LNG terminala omogočala diverzifikacijo oskrbe plina zahodne in dela vzhodne Evrope, Hrvaški pa bi končno postala pomembno energetsko vozlišče.

Ocenjena vrednost terminala je približno 630 milijonov evrov, zmogljivost pa šest milijard kubičnih metrov plina. V evropski načrtih naj bi terminal izgradili do leta 2019, na Hrvaškem pa pripravljajo ustrezno dokumentacijo in se pogajajo s potencialnimi dobavitelji, navaja časnik in dodaja, da bo treba zgraditi tudi dodatno infrastrukturo za terminal LNG, kot je evakuacijski plinovod proti Sloveniji.

Zovko je danes dejal, da so vse štiri razvojne projekte leta 2012 prijavili na seznam projektov, ki so za Evropsko komisijo v skupnem interesu, tako da bi lahko iz evropskih skladov zagotovili del nepovratnih sredstev.

Plinacro je lani sklenil večletni investicijski ciklus izgradnje magistralnih plinovodov na Hrvaškem, v katere je bilo vloženih 600 milijonov evrov, je dejal Zovko. Izpostavil je, da so lani poslovali izjemno uspešno, ker so imeli slabih 153 milijonov kun (20 milijonov evrov) dobička, kar je za 80 odstotkov več kot v letu 2012.

Na Hrvaškem so začeli tudi posodobitev podzemnih skladišč plina v Okolih ter v Grubišnem Polju. Na ta način naj bi po letu 2018 zagotovili dovolj plina tudi v času, ki ga na Hrvaškem največ porabijo.