c S

Okrogla miza: Do finančnih sredstev z dobro pripravljenimi projekti

16.10.2014 13:17 Ljubljana, 16. oktobra (STA) - Projekti, s katerimi želijo podjetja priti do finančnih sredstev, tako nepovratnih kot povratnih, domačih ali evropskih, naj bodo dobro pripravljeni in premišljeni, so se strinjali udeleženci okrogle mize v okviru srečanja energetskih menedžerjev En.management 014, ki ga je v Ljubljani pripravila Energetika.net.

Podjetja naj skušajo sama zaznati potrebe in postaviti prioritete, postaviti koncept, pogledati vse vplive, ki jih prinaša njihova zamisel ali ideja, in pogledati, kje so lahko dodatna področja sodelovanja, je poudarila Nena Dokuzov z gospodarskega ministrstva.

"Projekti naj bodo dobro pripravljeni, premišljeni, pogledajo naj tudi druge učinke, ki jih lahko ima ideja," je poudarila Dokuzova in ocenila, da taki projekti lahko pridobijo nepovratna sredstva, običajno evropska.

Dušan Novković iz jeseniškega Acronija je ocenil, da se podjetja običajno ustavijo pri idejnih zasnovah. Po njegovem mnenju je treba neka sredstva zato zagotoviti tudi še preden so projekti pripravljeni do konca, saj jih namreč le tako lahko postavijo.

Kot je poudaril, je danes težko dobiti posojilo od bank. "Namesto da bi bile podpora gospodarstvu, raje naredijo še kak problem," je dejal in dodal: "Na področju financiranja bi morali imeti varne vire financiranja, potem je možno vse."

Bojan Horvat iz ljubljanskega dobavitelja električne energije Energije plus, ki razpisuje nepovratna sredstva, pa je zbrane na okrogli mizi pomiril, naj se ne bojijo "potrkati na vrata in poiskati partnerja". "Naša vrata so vedno odprta za ideje," je dodal.

Dokuzova je sicer poudarila, da je ozaveščenost na področju učinkovite rabe energije v državi še vedno nizka. V iztekajoči se finančni perspektivi je bilo veliko nepovratnih sredstev namenjenih za sanacijo javnih stavb, večina sredstev se je porabila v vzhodnem delu države.

Nepovratna sredstva novega finančnega obdobja bodo še naprej usmerjena v javne stavbe, določeni ukrepi bodo tudi za spodbujanje pametnih omrežij, pametnih skupnosti. Podjetja bodo sredstva lahko pridobila iz vsebin raziskave, razvoj in inovacije ter podjetništva. Za kandidiranje na razpisu pa bo ključno povezovanje podjetij, je navedla.

Kot je še izpostavila Dokuzova, pa ne smemo razmišljati le o subvencijah, temveč tudi o povratnih virih, javno-zasebnih partnerstvih in energetskem pogodbeništvu.

Acroni kot jeklarska družba ne sme sodelovati pri nepovratnih sredstev, saj bi se to štelo kot državno pomoč, zato so odvisni od lastnega kapitala in komercialnih posojil, je pojasnil Novković in dodal, da od zakonodaje pričakujejo, da bo postavila takšne pogoje, ki bodo primerljivi z evropskimi.

V Acroniju so v preteklih letih precej vlagali v učinkovito rabo energijo, najprej z enostavnimi ukrepi kot npr. zmanjšanje porabe za ogrevanje, nato so po letu 2000 začeli z investicijami v posodobitev proizvodnje.

Tudi Novkovič je tako kot Dokuzova poudaril ozaveščenost. Brez te tudi v podjetju ni mogoče veliko narediti. To je namreč proces, ki se tiče vseh v podjetju, poslovodstva in zaposlenih.