Vlada je predlog novele potrdila v četrtek in jo v sprejem državnemu zboru predlaga po nujnem postopku.
V obrazložitvi predloga vlada ocenjuje, da se bodo zaradi zadnjih sprememb pri plačevanju odvetniških storitev z novo, sicer še neveljavno, odvetniško tarifo povečali proračunski izdatki v primerih, ko bodo odvetniki nekoga zastopali po uradni dolžnosti oziroma v okviru brezplačne pravne pomoči. Te stroške namreč krije država.
Po novi odvetniški tarifi so dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev, kot odvetniki, ki
delujejo na trgu in prosto iščejo stranke. Zakon o odvetniški tarifi, po katerem se je tarifa obračunavala prej, pa je določal pravila v zvezi z nagradami postavljenih odvetnikov. Zato zdaj z novelo zakona, ki se obravnava po nujnem postopku, določajo nižja plačila za tovrstne storitve odvetnikov, ki jih krije proračun.
Na ministrstvu za pravosodje menijo, da je sprejetje zakona po nujnem postopku potrebno zato, da se prepreči težko popravljive posledice za delovanje države, ki bi ob nujnih varčevalnih ukrepih države nastopile z uveljavitvijo nove tarife. Podobno ureditev oziroma omejevanje plačil v tovrstnih primerih poznajo tudi primerljivi tuji pravni sistemi, dodajajo predlagatelji.
V odvetniški zbornici pa imajo do predloga vlade pomisleke. Kot je danes v izjavi za nekatere medije poudaril predsednik zbornice Roman Završek, predlog novele ni kompromisen, zbornica pa pri njegovem nastanku ni sodelovala in se glede cen teh storitev z ministrstvom za pravosodje ni dogovarjala. Spomnil je, da so pristali že na kompromisno tarifo v višini 0,459 evra na odvetniško točko, čeprav je zanje ta vrednost prenizka.
Višina omejitve, ki jo prinaša novela, pa je pod ravnjo, ki omogoča normalno izvajanje in pokrivanje stroškov storitev, je opozoril. To je cena, ki jo je določila država sama, je ponovil in ob tem poudaril, da jim niso ponudili nobenih konkretnih izračunov, kako so prišli do te vrednosti. Če bi sodelovali pri pripravi novele, bi bili prijavljeni na znižanje tarife v primerih, kot jih omejuje predlagana novela, a ne na tolikšno, je dodal.
Za zdaj Završek težko komentira, ali se bo zaradi novele denimo zmanjšal nabor odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč. Vsak odvetnik bo namreč sam pri sebi ocenil, ali bo še naprej zagotavljal tovrstne storitve.
Novo odvetniško tarifo je zbornica sprejela septembra in jo poslala v objavo ministrstvu za pravosodje. Zbornica zdaj pričakuje, da bo ministrstvo to tudi storilo. Po Završkovem mnenju je to najbrž tudi pogoj, da se bo novela zakona o odvetništvu lahko tudi udejanjala.
Novela zakona o odvetništvu sicer prinaša še nekatere druge spremembe - obveznost javne objave seznama izbrisov iz imenika odvetnikov vključno z razlogom in obveznost javne objave poimenske sestave vseh disciplinskih organov in organov pristojnih za presojo kršitev. V te spremembe gredo zaradi večje transparentnosti delovanja odvetnikov, dodajajo na ministrstvu.
Pravosodno ministrstvo želi - prav tako po nujnem postopku - novelirati tudi zakon o brezplačni pravni pomoči, in sicer v delu, kjer so od zadnje spremembe leta 2008 ugotovili neskladnosti in pomanjkljivosti. Med rešitvami, ki jih ministrstvo v noveli predlaga, so ukinitev prvega pravnega nasveta, poenostavitev prošnje za brezplačno pravno pomoč in uskladitev kriterijev in postopka ugotavljanja materialnega položaja prosilca za BPP s postopkom za ugotavljanje upravičenosti do drugih pravic iz javnih sredstev.
Med predlogi je prav tako uvedba elektronske povezave za pridobivanje podatkov o upravičenosti prosilca do denarne socialne pomoči, na prejemanje katere je vezana upravičenost do nujne BPP.
Prav tako predlagajo omejitev odobritve BPP na največ tri različne nerešene zadeve ter ukinitev možnosti uporabe BPP v upravnih sporih zaradi neodobritve te iste pomoči. Na ministrstvu si želijo tudi spremembo ureditve vračila izplačanih sredstev za BPP nazaj v proračun.
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) je na vlado že naslovil pismo, v katerem se ne strinjajo, da se novela zakona o brezplačni pravni pomoči obravnava po nujnem postopku. Tak postopek po njihovem mnenju pomeni očitno izogibanje načelu transparentnosti pri sprejemanju predpisov. Prepričani so, da je treba urejanje tega področja predstaviti čim širši javnosti, še zlasti ciljnim skupinam.
Omenjeni center nasprotuje tudi ukinitvi prvega pravnega nasveta, saj po njihovem mnenju to zmanjšuje dostop do pravne pomoči in sodnega varstva najbolj ranljivih skupin.
