Odbor je obravnaval poročilo o izvajanju ukrepov zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 v lanskem letu.
Kot je uvodoma pojasnil generalni direktor direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marko Drofenik, med ukrepe sodijo program spodbujanja konkurenčnosti regije, spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostna obravnava programov in projektov iz regije pri kandidiranju za nacionalna in evropska sredstva.
Sprva je bilo predvideno, da bo država v Pomurje med letoma 2010 in 2015 vložila 264 milijonov evrov, a se je to številko pozneje skrčilo. Samo za enega najpomembnejših ukrepov, spodbujanje konkurenčnosti, naj bi bilo sicer v šestih letih porabljenih 33 milijonov evrov, a jih je bilo do konca lanskega leta 14,7 milijona evrov, od tega lani le 2,9 milijona evrov.
Posebej neuspešen v okviru spodbujanja konkurenčnosti je bil lani po krčenju sredstev zanj ponovljeni razpis za spodbujanje projektov socialnega podjetništva. Za leti 2014 in 2015 je bilo razpisanih za 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, odobrena pa le ena vloga za sofinanciranje v višini 77.237 evrov, pri čemer tudi ta sredstva niso bila izkoriščena.
Rezultati so vendarle vidni, je prepričan Drofenik. Pred začetkom izvajanja zakona je bilo v Pomurski regiji 11.137 brezposelnih, leta 2012 8996, lani pa 9238. Leta 2012 je bilo ustvarjenih 277 delovnih mest, lani pa 118.
Državni svet zakon v osnovi ocenjuje kot dober, a ga med drugim skrbi proračunsko krčenje sredstev, slabo koriščenje evropskih sredstev in prepočasno izvajanje razvojnih ukrepov, ki da naj bi bilo lahko tudi posledica načina objavljanja javnih razpisov. Pričakuje tudi, da se bo v prihodnje bolj upoštevalo vlogo regije oz. njenih institucij, je dejal svetnik Jernej Verbič.
Poslanci so se večinoma strinjali, da ukrepi imajo učinke. Več se jih je zavzelo, da se v proračunu zanje zagotovi ustrezna sredstva in da se pripravi spremembe, po katerih bo črpanje mogoče tudi po izteku zakona konec leta 2015, tako kot se to zgodi pri črpanju evropskih sredstev po koncu finančne perspektive. Vprašali so se tudi o odgovornosti za nerealizacijo projektov.
Odbor je nato obravnaval še letno poročilo AVK o delu za leto 2013.
Direktor AVK Andrej Krašek je pojasnil, da so se v začetku lanskega leta ukvarjali z vzpostavitvijo agencije, saj je ta uradno zaživela šele 1. januarja.
Med poznejšimi najpomembnejšimi dogodki v lanskem letu je med drugim izpostavil uvedbo postopka zoper domnevni kartel v maloprodaji zemeljskega plina, odločbo o ugotovitvi zlorabe prevladujočega položaja podjetja Pro Plus, preiskavo v postopku domnevnega kartela DZS, Mladinske knjige, Extraluxa, uvedbo postopka in preiskave v postopku zoper Geoplin, preiskavo v postopku zoper Telekom Slovenije, odločbo o ugotovitvi obstoja kartela prevoznikov v linijskem avtobusnem prevozu in veledrogeristov ter odločbo o skladnosti koncentracije podjetij Agrokor in Mercator.
Poslanci so v razpravi, ki je sledila, ugotavljali, da je veliko odločitev AVK deležnih pritožb, kar da je "slovenska praksa", pa tudi, da je kartelnega delovanja v Sloveniji verjetno še več in da bi agencija potrebovala dodaten kader.
