Čeprav je energetika dobila obsežen krovni zakon, ostaja nezadovoljstvo, ker še vedno ni energetskega koncepta, ki bo začrtal smer energetike v prihodnjih letih. Ta strateški dokument je po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva v fazi priprave, predvidoma bi se aktivnosti na podlagi pripravljenih izhodišč začele odvijati v drugi polovici leta 2015.
A to ne pomeni, da bo energetika dokument dobila prihodnje leto, saj je novembra odmevalo pojasnilo ministrstva, da bo osnutek koncepta pripravljen šele predvidoma konec leta 2016, koncept pa bi v parlamentarno proceduro prišel leta 2018. Minister Peter Gašperšič, ki s tako postavljenimi roki ni zadovoljen, je sicer izrazil upanje, da bodo pripravo izpeljali hitreje.
Krovni zakon je med drugim prinesel novo poglavje za energetske izkaznice, ki so dvignile ogromno prahu - ob koncu leta so odmevale globe pri oglaševanju ob pomanjkanju izkaznice, ki začnejo veljati z novim letom, in težave pri izdelavi izkaznic za posamično stanovanje v večstanovanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom. Infrastrukturno ministrstvo je to problematiko tik pred koncem leta rešilo z novim pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb.
Zakon je povzročil tudi spremembo sheme za subvencioniranje obnovljivih virov energije. Za proizvodne naprave, ki so na omrežje priključene po 22. septembru, po novem dodelitev podpore poteka na podlagi javnega poziva. Ker vlada ni napovedala dodatnega dovoljenega povečanja sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev te podporne sheme, agencija za leto 2015 ni objavila javnega poziva.
V podporno shemo je zdaj vključenih 3800 proizvajalcev s skupno inštalirano električno močjo proizvodnih naprav 421 megavatov, vsi so v shemo vključeni po določilih starega energetskega zakona, so za STA pojasnili na agenciji za energijo.
Za prihodnje leto tako ostajajo sredstva, ki jih s prispevkom plačujejo končni odjemalci električne energije ter kupci fosilnih energentov in toplote za daljinsko oskrbo ter s prodajo električne energije EKO bilančne skupine. Teh načrtovanih sredstev je 145 milijonov evrov.
To v letu 2015 ne zadostujejo za pokritje obveznosti do proizvajalcev, ki so že vključeni v podporno shemo oz. izpolnjujejo pogoje za vključitev vanjo - te so ocenjene od 152 do 157 milijonov evrov.
V 15 letih, kolikor traja obdobje subvencioniranja, bo sicer treba zbrati 1,8 milijarde evrov. A so na agenciji za energijo opozorili, da se nekatere naprave poplačajo v bistveno krajšem času, zato bi bilo dobro opraviti inšpekcijski nadzor in tako zmanjšati pritisk na sredstva.
Leto 2014 je bilo, tako kot v predhodnih letih, tudi v znamenju šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Ta investicija je močno zamajala likvidnost celotne skupine Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnika Teša, zaradi česar so se v HSE lotili reorganizacije in optimizacije poslovanja.
Med drugim so ukinili nadzorne svete v treh hčerah, Tešu, Dravskih elektrarnah Maribor in Soških elektrarnah Nova Gorica, kar je na noge dvignilo sindikat. Ta je zaradi tega, pa tudi zaradi napovedane reorganizacije in optimizacije, ki predvideva krčenje stroškov dela, napovedal splošno stavko, a jo nato zamrznil.
So pa stavkali, šlo je za spontano stavko, v Premogovniku Velenje, ki skupaj s Tešem in Tetom sestavlja 'problematični trojček' v skupini HSE.
Če se je HSE težave v Premogovniku in Tešu lotil odpraviti s prestrukturiranjem, ki za velenjsko družbo med drugim pomeni odprodajo nepotrebnega poslovnega premoženja, pa je za Tet kot edino možnost našel v likvidaciji, potem ko je v vodo padla prodaja ruskemu poslovnežu Olegu Burlakovu. Postopek likvidacije je stekel decembra, HSE pa skuša skupaj z vlado, infrastrukturnim ministrstvom ter drugimi družbami v državni lasti prezaposliti čim več od okoli 160 zaposlenih v Tetu.
Medtem so v Šoštanju v omrežje priklopili šesti blok, katerega investicijska vrednost je 1,428 milijarde evrov. Preizkusno obdobje bo trajalo predvidoma do junija prihodnje leto, potem se bo začelo enoletno obratovanje v garancijski dobi, a je to že redno obratovanje.
HSE ima kljub omenjenemu 'trojčku' svetle točke, to so hidroelektrarne. Te so letos na račun za tretjino večjega vodostaja proizvedle rekordno količino električne energije, je za STA pojasnil generalni direktor HSE Blaž Košorok. Po njegovih pojasnilih je bilo letošnjemu letu podobno že leto 2013, a je bila v zadnjih 30 letih to ena izmed boljših proizvodnih let za hidroelektrarne, tako na Soči, Dravi kot na Savi.
Konec leta je odmevala tudi novica, da je Rusija odstopila od gradnje plinovoda Južni tok, ki bi se v Sloveniji po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov, ocenjen pa je bil na okoli milijardo evrov.
