Omejitve
Pod osebno dopolnilno delo bodo še naprej spadala le določena dela, navedena na posebnem seznamu. Opravljala jih bo lahko le fizična oseba, pri čemer ni pomembno, ali je zaposlena, brezposelna, študent, upokojenec. Višina prihodka od tega dela bo omejena.
Seznam del
Na seznamu osebnega dopolnilnega dela so v prvi skupini občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin in občasna pomoč pri kmetijskih delih. Prav tako sem sodijo občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego.
Na novo so na seznam vključeni občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti, občasno prevajanje ali lektoriranje, občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih ter občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
V drugi skupini so izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, ki niso namenjeni zaužitju, ter izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih.
Poleg tega za osebno dopolnilno delo štejejo tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki ter mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Prijava
Priglasitev osebnega dopolnilnega dela se prenaša z upravne enote na Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Izvesti jo bo mogoče prek spleta ali na upravnih enotah.
Za vse tiste, ki osebno dopolnilno delo že opravljajo po določbah prejšnjega zakona, bo veljalo polletno prehodno obdobje in se bodo morali na Ajpesu priglasiti do 30. junija.
Ajpes bo vodil in vzpostavil seznam oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Seznam bo javno objavljen in bo v pomoč iskalcem izvajalcev teh del.
Sistem vrednotnice oz. prijava v zavarovanje
Pogoj za zakonito opravljanje osebnega dopolnilnega dela bo v naprej pridobljena vrednotnica, ki jo bo moral v primeru del iz prve skupine, ki se bodo opravljala za znane naročnike storitve, kupiti naročnik, v primeru del iz druge skupine, vezanih na večinoma neznane naročnike, pa izvajalec sam.
Vrednotnica bo za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela veljala za koledarski mesec. Naročnik bo moral za posameznika, ki mu denimo večkrat na mesec čisti hišo, kupiti eno vrednotnico, če bo imel v koledarskem mesecu več različnih izvajalcev, pa bo moral za vsakega izmed njih kupiti svojo vrednotnico.
Izvajalec, ki čisti hiše pri različnih naročnikih, bo pridobil več vrednotnic, od vsakega naročnika vsak koledarski mesec svojo. V primerih, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec sam, bo dolžan kupiti le eno vrednotnico za koledarski mesec.
Ena vrednotnica bo izvajalcu prinesla približno en dan pokojninske dobe.
Za vrednotnico, ki jo bo mogoče sprva kupiti fizično na upravni enoti, v nekaj mesecih pa tudi prek spletnega portala e-uprava, bo treba odšteti devet evrov. Sedem evrov bo šlo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca.
Podatki, povezani z vrednotnico, bodo šli samodejno na ministrstvo za javno upravo, plačilo samodejno na Finančno upravo RS (Furs), s Fursa pa na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Prihodki izvajalcev
Prihodki od osebnega dopolnilnega dela bodo ostali omejeni: v polletju na tri povprečne plače oz. največ 2974,32 evra, v celem letu pa na 5948,64 evra. Trenutno je letna meja pri 9156,72 evra.
Izvajalec bo moral dosežene prihodke prijaviti Fursu enkrat na pol leta, medtem ko mora sedaj to početi vsake tri mesece.
Nadzor
Izvajalce osebnega dopolnilnega dela bo nadzoroval Furs, ki bo s svojimi mobilnimi enotami aktivno na terenu.
Glede na to, da mu bodo izvajalci prihodke dolžni prijaviti in da bo na voljo tudi evidenca kupljenih vrednotnic, bo imel pregled nad tem, ali se prijavljeni prihodki skladajo s številom vrednotnic. Če bo nekdo denimo prijavil 50 evrov prihodkov, zanj pa bo vplačanih 20 vrednotnic, bo mogoče za to neskladje takoj zahtevati pojasnila.
Sankcije
Za opravljanje dela na črno posamezniku po prenovljenem zakonu grozi globa v višini od 1000 do 7000 evrov, za oglaševanje takega dela pa v višini med 500 in 2500 evrov.
Finančne posledice
Vzpostavitev novega sistema od države terja denarni vložek, ocenjen na 202.000 evrov. A na drugi strani naj bi imela nova ureditev pozitivne posledice na pokojninsko in zdravstven blagajno. Ob predpostavki, da bi bilo aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela 3000, bi se z vrednotnicami v prvo steklo 252.000 evrov letno, v drugo pa 72.000 evrov.
Poleti je bilo sicer priglašenih okoli 9000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, nova ureditev pa naj bi lahko to število podvojila na 18.000.
