Temeljni namen davčnih blagajn je uvedba sistema, ki bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev, s tem pa zmanjšanje obsega sive ekonomije. Med drugim naj bi pripomogle tudi k preprečevanju davčnih utaj in goljufij na področju DDV, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in ostalih dajatev ter k zaščiti potrošnikov.
Akcijski načrt navaja dva temeljna sistema davčnih blagajn, ki so jih uvedli v nekaterih drugih državah. Pri prvem gre za hranjenje podatkov o izdanih računih pri davčnih zavezancih, Finančna uprava RS (Furs) pa do njih dostopa v okviru inšpekcijskih pregledov na terenu, pri drugem pa za neposredno povezavo davčnih blagajn pri zavezancih in računalniškega sistema Fursa.
Na finančnem ministrstvu vladi predlagajo, naj izbere drugi sistem. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu Mateja Vraničar, se namreč zdi bolj primeren tako s stroškovnega vidika kot tudi z vidika učinkovitega nadzora nad gotovinskim poslovanjem davčnih zavezancev.
Stroške za Furs je ocenila v višini dveh milijonov evrov, saj bo treba vzpostaviti poseben informacijski sistem. A po drugi strani si lahko Furs obeta prihranke zaradi manjših potreb po inšpekcijskem nadzoru na terenu, saj bo mogoče kar nekaj tovrstnih aktivnosti opraviti v pisarnah Fursa, je dodala.
Stroški za zavezance, ki bodo potrebovali davčne blagajne, pa so ocenjeni na največ 300 evrov. Tisti zavezanci, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne, ne bodo imeli nič stroškov, ostali pa bodo morali kupiti računalnik z možnostjo dostopa do interneta ter ustrezen računalniški program za blagajniško poslovanje.
Namesto nakupa opreme, ki ga je Vraničarjeva ocenila v višini 200 do 300 evrov, se bodo lahko zavezanci odločili tudi za mesečni zakup paketov za izdajo računov. Ta strošek znaša približno 20 evrov.
Dodatno je treba upoštevati še mesečne stroške dostopa do interneta, ki se začnejo pri treh evrih, je povedala Vraničarjeva in pojasnila, da bo mogoče strošek nakupa davčnih blagajn uveljavljati kot olajšavo.
Akcijski načrt kot rok uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji navaja 1. januar 2016. A če bi lahko izvedli samo eno javno naročilo za informacijsko podporo, bi jih lahko uvedli že z letošnjim 1. oktobrom, je menila državna sekretarka. Natančen datum bo znan, ko bo posebna delovna skupina pripravila osnutek zakona o davčnih blagajnah, kar naj bi se zgodilo do začetka marca.
Davčne blagajne bodo morali načeloma uvesti vsi davčni zavezanci, ki poslujejo v dejavnosti z gotovino in so dolžni izdajati račune. Izjeme, za katere davčne blagajne ne bodo obvezne, bodo določene zelo restriktivno, je zatrdila Vraničarjeva.
Davčne blagajne bodo po teh ocenah državnemu proračunu zagotovile dodatnih 50 do 100 milijonov evrov letno, predvsem od davka na dodano vrednost. Ob tem je Vraničarjeva spomnila, da so bile sredi leta 2013 v Sloveniji uvedene t.i. virtualne davčne blagajne, ki so lani povečale proračunske prihodke za približno 100 milijonov evrov.
A kljub virtualnim davčnim blagajnam se še vedno dogaja, da ponudniki blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino, utajujejo prihodke tako, da ne izdajajo računov ali pa izdane račune v svojih elektronskih kopijah spremenijo ali naknadno zbrišejo iz evidenc, ugotavljajo inšpektorji.
Spreminjanje računov je najpogosteje opaziti v dejavnostih, kot so gostinstvo, frizerstvo, gradbeništvo, avtoprevozništvo, vulkanizerstvo, cvetličarstvo, taksi prevozi, zobozdravstvo, prodaja vstopnic, masažni saloni, pedikerstvo in podobne dejavnosti.
V sistem tovrstnih davčnih utaj pa so praviloma vključeni tudi dobavitelji prirejenih registrskih blagajn, ki omogočajo brisanje računov brez revizijske sledi, še ugotavljajo inšpektorji. Kot tehnično bolj zanesljivo rešitev, ki bo v največji možni meri onemogočila netransparentno spreminjanje podatkov o izdanih računih, zato na ministrstvu predlagajo davčne blagajne.
Čeprav vlada pričakuje večji izplen pobranih davkov, pa za zdaj ne razmišlja o morebitnem znižanju davčnih stopenj. "Smo se pa v okviru sklepanja socialnega sporazuma z delodajalci in delojemalci dogovorili o skupnem projektu t.i. prestrukturiranja davčnega bremena, kjer bomo ugotavljali, kje smo nadpovprečno obremenjeni glede na primerljive države in višina obremenitve morda pomeni konkurenčno slabost za Slovenijo," je povedala Vraničarjeva.
