Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, sredstva za štipendije zagotavljajo iz dveh virov, in sicer iz državnega proračuna in iz proračunskega sklada ministrstva. Sredstva za državne štipendije in število upravičencev so se v letu 2014 po njihovem pojasnilu zvišala. Mladoletni dijaki namreč v letih 2012 in 2013 niso bili upravičeni do državne štipendije, s 1. januarjem 2014 pa so jo spet lahko dobili.
Ocenjujejo, da bo v letu 2015 nekoliko več sredstev porabljenih za državne štipendije, saj se povečuje povprečno število upravičencev. Zaradi ostrejših kriterijev pa bo nekaj manj sredstev za Zoisove štipendije. Pri ostalih štipendijah ne pričakujejo večjih odstopanj.
Opozarjajo, da so sredstva, ki bodo izplačana za štipendije, odvisna od gospodarskih gibanj. Če se bo gospodarstvo zagnalo in bo gospodarska rast, bo manj upravičencev do državne štipendije in več kadrovskih štipendij. Vlada ocenjuje, da bo za socialne prejemke treba nameniti manj sredstev, saj bo okrevanje gospodarstva prineslo nove zaposlitve, še navajajo na ministrstvu.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) poziva ministrstvo k vnovičnemu ovrednotenju kriterijev za pridobitev državne štipendije, znesek pa naj zvišajo. "Štipendijska politika v državi ni taka, kot bi morala biti," je za STA dejal Klemen Mesarec, v ŠOU v Ljubljani zadolžen za področje sociale in zdravstva.
"Državna štipendija prejemniku ne omogoča preživetja in si mora pomagati s študentskim delom, štipendije za deficitarne poklice so namenjene le programom sekundarnega izobraževanja in so zato študentom nedosegljive, Zoisovo štipendijo pa je zaradi visoko postavljenih meril težko dobiti," je pojasnil.
Za kadrovske, državne in Zoisove štipendije ter štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu je bilo v zadnjih petih letih največ namenjenih sredstev leta 2011, in sicer 116 milijonov evrov, najmanj pa leta 2013, in sicer 76,5 milijona evrov.
Tudi za državne štipendije je bilo največ sredstev namenjenih leta 2011, in sicer 82,3 milijona evrov, najmanj pa v letu 2013, in sicer 53 milijonov evrov.
