Odbora sta s sklepom ugotovila, da so na področju sistemske razdolžitve podjetij nujne zakonske spremembe. Stališče vlade je, da veljavni insolvenčni zakon daje zadosti možnosti tudi za manjša podjetja, je pa kot del dopolnitve zakonskega okvira napovedala noveli zakonov o ukrepih za krepitev stabilnosti banki, ki predvideva nove možnosti za DUTB pri prestrukturiranju podjetij, ter o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, ki med drugim predvideva novo vrsto pomoči z namenom začasne premostitve kratkoročne likvidnostne krize.
Odbora sta tudi sklenila, da DZ vlado poziva, naj ga v treh mesecih seznani z informacijo o izvajanju ukrepov za sistemsko razdolžitev mikro in majhnih podjetij.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je dejal, da so se kazalniki zadolženosti v zadnjih dveh do treh letih izboljšali, da pa bi morale banke bolj aktivno pristopiti k prestrukturiranju dolga. Opozoril je, da je treba odpraviti presežen dolg in da bi nadaljnje preostro razdolževanje lahko oviralo nov investicijski cikel.
Matej Tonin (NSi) je dejal, da če se že sprejme tezo, da je zakonski okvir dober (s čimer se ne strinja), se je pa treba vprašati, zakaj se ne izvaja učinkovito in kdo je za to odgovoren. Jožef Horvat (NSi) je izrazil pričakovanje, da bo od petmilijardne sanacije bank končno nekaj imelo tudi gospodarstvo. V NSi menijo, da bi bil potreben zakonski okvir za sistemsko razdolžitev tudi za manjše subjekte, tako kot je s postopkom preventivnega prestrukturiranja na voljo velikim in srednji podjetjem.
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je dejala, da ima poenostavljena prisilna poravnava za manjše nekatere podobne mehanizme kot postopek preventivnega prestrukturiranja za velike subjekte (npr. ustavi se izterjave, pogajanja z upniki se odvijajo zunajsodno), da pa bi bili nekateri za manjše predragi oz. jih omogoča redna prisilna poravnava.
Obrtno-podjetniška zbornica je menila, da je potreben mehanizem za dogovarjanje, ko podjetje še ni insolventno, podobno kot je preventivno prestrukturiranje. Ministrstvo meni, da bi se moralo to doseči z "mehkimi" vsebinami, saj pri manjših podjetij ne nastopa toliko bank upnic, da bi bili potrebni zakonsko določeni mehanizmi za preglasovanje. Bi pa morale banke podjetjem pravočasno prisluhniti in začeti pogajanja, je dejala Brecljeva.
Viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan je dejal, da se jim bolj kot zakonodaja težava zdi učinkovitost sodnih postopkov in tudi vsebinsko razumevanje zakonskih možnosti. Največ slabih posojil majhnim in srednje velikim podjetjem je v trgovini, gradbeništvu in predelovalni dejavnosti, kar je zaskrbljujoče, pravi Fabijan, zato je treba ukrepati. Poudarja, da se bodo morale banke aktivno lotiti tega segmenta.
Člani odborov so razpravo zastavili širše. Franc Trček (ZL) je npr. menil, da država potrebuje strategijo, kako bo razvijala svoje prednosti, Franc Breznik (SDS) je opozoril, da se je treba pred novim investicijskim ciklom odločiti, katere panoge se bo v kateri regiji razvijalo, Janko Veber (SD) se je z vidika razvoja države zavzel za reindustrializacijo.
Glede problematike prezadolženosti je Veber prst usmeril tudi v Banko Slovenije, ki da ni pravočasno opozarjala tako na zadolževanje v času konjunkture, kot sedaj ne na veliko razdolževanje. Menil je, da bi bilo treba kreditiranje spodbuditi z državnimi garancijami. Tilen Božič (SMC) je opozoril, da je potrebno zdravo razmerje med kapitalom in dolgom, ter predlagal, da bi kapitalsko krepitev omogočili z davčnimi ukrepi, prav tako pa destimulirali preveliko zadolževanje.
