Predelovalne dejavnosti in turizem so v prvem četrtletju h gospodarski rasti prispevale 1,4 odstotne točke. Prispevek salda menjave s tujino je k njej prispeval 0,5 odstotne točke, investicije v povečanje zalog pa 2,5 odstotne točke, predvsem s povečanjem trgovskega blaga in nedokončanih proizvodov.
Dodana vrednost v predelovalni dejavnosti se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečala za 7,1 odstotka. Kot je pojasnil Anže Podnar iz statističnega urada, predelovalne dejavnosti rastejo že vse od sredine lanskega leta. Najprej jih je poganjalo gradbeništvo, sedaj pa je to avtomobilska industrija.
Visoka rast dodane vrednosti je bila navzoča tudi v dejavnostih, povezanih s turizmom. Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je zvišala za 2,8 odstotka. Ta se ne zvišuje tako silovito kot v prejšnjih četrtletjih predvsem zaradi dodane vrednosti v gradbeništvu, ki se je tokrat znižala.
V prvem četrtletju se je nadaljevala rast izvoza in uvoza. Pogoji menjave so ugodni vse od drugega četrtletja 2013, tokrat so bili ugodni predvsem zaradi nižjih cen energentov. "Delež izvoza v BDP se veča in je od začetka krize narasel z 58 na 80 odstotkov. Izvozniki mednarodno konkurenčnost povečujejo predvsem na račun povečanja produktivnosti," je dejal Podnar.
Izvoz se je v prvem četrtletju kljub že doseženim visokim rastem v prejšnjih četrtletjih okrepil za 5,4 odstotka. Izvoz blaga se je povečal za 5,5 odstotka. V približno enaki meri kot izvoz se je povečal tudi uvoz, in sicer za 5,4 odstotka. Povečala sta se predvsem uvoz blaga, povezanega z avtomobilsko industrijo, ter uvoz energentov. Zmanjšal pa se je uvoz storitev.
Domače trošenje se je v prvem četrtletju, po 1,6-odstotnem padcu v prejšnjem četrtletju, povečalo za 2,6 odstotka. Podobno kot v zadnjem lanskem četrtletju so tudi v prvem letošnjem na njegovo gibanje, kot omenjeno, močno vplivale vplivale investicije v spremembe zalog. Bruto investicije v osnovna sredstva so se ponovno zmanjšale, ponovno pa so se zelo povečale investicije v transportno opremo.
Končno trošenje se je povečalo za 0,2 odstotka. Pri tem se je trošenje gospodinjstev povečalo za 0,4 odstotka, predvsem zaradi večjih nakupov trajnih dobrin (10,7 odstotka). Po Podnarjevih navedbah so se nakupi novih avtomobilov na letni ravni povečali za 21 odstotkov. Končno trošenje države se je po rasti v prejšnjem četrtletju tokrat zmanjšalo.
V Umarju so ocenili, da rast s krepitvijo domače potrošnje postaja bolj uravnotežena kot v četrtletjih prej, ko je pretežno temeljila na sicer še vedno krepkem izvozu. V GZS in OZS so menili, da je bila rast vzpodbudna. A rast je krhka in ne more biti osnova in razlog za pritiske po povečevanju potrošnje na račun vlaganj v razvoj, so poudarili v GZS, medtem ko so v OZS opozorili, da mali obrtniki ob še vedno šibkem domačem povpraševanju nimajo dovolj posla.
Stopnje so zmerne, a ne v celotnem gospodarstvu. Dejstvo je, da relativno hitro rastejo predelovalne dejavnosti in izvoz, medtem ko potrošnja k temu ne prispeva, pa je opozoril ekonomist Sašo Polanec. Tudi analitik Sašo Stanovnik je izpostavil, da potrošniki ostajajo zelo previdni oz. zadržani.
K pričakovano ugodnim razmeram so pripomogli ugodni pogoji v tujini. Ti so takšni zaradi boljših virov financiranja in zmanjšanja vrednosti evra v primerjavi z dolarjem, kar povečuje izvoz Nemčije oz. EU. Pozitiven vpliv ima tudi nizka cena nafte. Po Polančevih besedah je pričakovati, da bodo razmere v prihodnje še naprej ugodne, čeprav se negotovost na finančnih trgih povečuje.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvem četrtletju primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zvišal za 0,8 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim pa zvišal za tri odstotke. Območje evra in EU sta v prvem četrtletju po teh podatkih v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zabeležila 0,4-odstotno rast.
V Umarju so tako ugotovili, da se zaostanek Slovenije za ravnjo BDP iz leta 2008, ki je bil od začetka krize med večjimi v EU, v zadnjem letu in pol zmanjšuje relativno hitreje kot v povprečju preostalih držav članic.
Trend ugodnih makroekonomskih gibanj se tako v državi nadaljuje in se je po Podnarjevih besedah še nekoliko izboljšal. Zato so domače in mednarodne institucije svoje spomladanske napovedi za letos popravile navzgor in v njih državi napovedujejo rast med dvema in 2,5 odstotka. Lani je bila rast po prvih podatkih statistikov 2,6-odstotna, popravljene podatke bo urad objavil konec avgusta.
