Mesec je v izjavi za STA spomnil, da je grška Siriza prišla na oblast v popolnoma bankrotirani in opustošeni državi, in sicer "od varčevalnih ukrepov ter stiskanja s strani evropskih institucij in finančnih trgov". V evropskih institucijah po besedah Mesca na žalost niso naleteli na razumevanje.
Grški "ne" varčevalnim ukrepom po njegovem mnenju ni dobra novica le za Grčijo, "pač pa za vse, saj se je celotna evropska periferija znašla v primežu istih mehanizmov in politik".
Poudaril je, da Siriza ni protievropska, ampak si je vedno prizadevala za prenovo EU na novih demokratičnih temeljih. "Sirizina vlada je na referendumu ponovno dobila mandat, da s tem prizadevanjem nadaljuje," je dejal vodja poslancev ZL, ki je optimističen tudi glede "druge strani".
Glede na to, da je s strani Mednarodnega denarnega sklada prišlo do "otoplitve", se po mnenju Mesca odpira prostor za nova pogajanja za rešitev krize v Grčiji in v celotni evropski periferiji.
Mesec sicer ocenjuje, da je bilo referendumsko vprašanje v Grčiji zelo jasno, in sicer glede sprejemanja ali nesprejemanja ultimata ter nadaljevanja varčevalnih ukrepov. "Evropski voditelji, ki govorijo, da so Grki odločali o članstvu v EU, ali zastrašujejo ali si skušajo prisvajati Evropo," meni Mesec.
Referendumsko vprašanje je bilo po njegovem mnenju neposredno glede varčevanja, širše gledano pa glede koncepta Evrope. "Zmagal je koncept demokratične, svobodne in enake Evrope," je še pristavil vodja poslancev ZL.
