Dvodnevni vrh Bricsa se bo začel v sredo, vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje pa bo od 9. do 10. julija. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi obe srečanji izkoristil za podporo svoji ideji o multipolarnem svetu, brez prevlade ZDA.
V Ufi naj bi se tako po njegovih besedah končalo obdobje, ko je bil Brics zgolj forum za dialog. Postal naj bi "opravilno sposoben inštrument" svetovne politike, to je cilj, je dejal 62-letni Putin.
Rusija si vse po izključitvi iz skupine osmih najrazvitejših držav sveta (G8) zaradi krize na vzhodu Ukrajine prizadeva za alternativne oblike sodelovanja v globalnem svetu. Za Moskvo je v Bricsu, ki združuje pet hitro rastočih držav s 40 odstotki vsega svetovnega prebivalstva, že dlje časa velika prihodnost.
V Ufi bo ena od glavnih tem ustanovitev nove Brics banke, ki naj bi po besedah ruskega finančnega ministra Antona Siljanova postala "velika multilateralna banka", ki bo financirala infrastrukturne projekte in pomagala v boju proti morebitnim finančnim krizam. Po Siljanovih predstavah bi lahko banka sofinancirala tudi projekt nove svilene poti - magistralo, ki bi povezala Azijo in Evropo.
Na vrhu Bricsa naj bi udeleženci tudi sprejeli strategijo o gospodarskem razvoju do leta 2020. Putin sam bo imel ob robu obeh vrhov tudi številna dvostranska srečanja. Osrednje teme pogovorov bodo iranski jedrski program, kriza v Grčiji in razmere na vzhodu Ukrajine.
Po koncu vrha Bricsa se bo v Ufi začel še vrh SCO.
Poleg Rusije in Kitajske so članice SCO še Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Uzbekistan. V šestih državah živi četrtina svetovnega prebivalstva. Indija, Pakistan, Afganistan, Iran in Mongolija imajo status opazovalcev. Partnerice za dialog so Belorusija, Šrilanka in Turčija.
Sodelovanje znotraj SCO je osredinjeno na boj proti terorizmu, separatizmu in ekstremizmu. Boj proti terorizmu in prekupčevanju z mamili bosta tudi eni od osrednjih tem tokratnega vrha.
Poleg tega je ruski obrambni minister tik pred vrhom napovedal, da naj bi na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje vzpostavili "aparat nacionalnih vojaških svetovalcev" pod pokroviteljstvom SCO. Sprejeli naj bi tudi strategijo 2025, ki naj bi članicam SCO dala večjo težo. Da bi države SCO v večji meri lahko same skrbele za varnost si prizadeva predvsem Iran, ki si želi članstva v organizaciji, na vrhu pa ga bo zastopal iranski predsednik Hasan Rohani.
