Glavni namen sprememb je zagotoviti pravno podlago za reorganizacijo na področju upravljanja z vodami, je povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Vlada je ministrstvu reorganizacijo naložila po lanskih večkratnih obsežnih poplavah.
Predlog tako določa ustanovitev Direkcije RS za vode, ki bo organ v sestavi ministrstva in v kateri bodo združili upravljalske naloge na področju voda. Na direkcijo bodo prezaposlili uslužbence Inštituta za vode RS, ministrica pa zagotavlja, da zaradi teh sprememb nihče ne bo izgubil zaposlitve.
Poleg tega bodo z novelo podaljšali prehodno obdobje za plačevanje nadomestil za rabo vode in plačil za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj še za leti 2014 in 2015. Država namreč še ni podelila koncesij vsem porabnikom vode in uredila plačil za vodno pravico. To prehodno obdobje torej izenačuje obveznosti tistih, ki so že do sedaj plačevali koncesnino oz. imeli podeljeno vodno pravico, in tistih, ki jim koncesija ni bila podeljena oz. za vodno pravico niso plačevali.
Novela naj bi tudi zapolnila pravno praznino za aktivnosti ob poplavah, ko so interventna dela, ki jih opredeljuje zakon o naravnih in drugih nesrečah, končana, stopnja ogroženosti zaradi poplav pa je še povečana.
Predlog po dopolnilih, sprejetih na odboru, predvideva tudi spremembe glede odškodnin za kmete zaradi omejitev kmetovanja na vodovarstvenih območjih, vendar pa tako koalicija kot SDS z amandmajem predlagata črtanje tega člena, s čimer se, kot je povedala ministrica, strinja tudi vlada.
Novela poleg tega vsebuje del ukrepov vlade za znižanje stroškov za delovanje občin, in sicer glede obračunavanja nadomestil za stavbne pravice na vodnih in priobalnih zemljiščih. Novela bo dala podlago za določanje teh nadomestil in opredelitev izjeme pri plačevanju nadomestila za gradnjo občinske javne infrastrukture, kot so mostovi in druga prečenja vodotokov.
Poslanske skupine so večinoma napovedale podporo predlogu. V SDS so menili, da bi bilo treba zakon spreminjati po rednem, ne skrajšanem postopku. Danijel Krivec (SDS) se je strinjal, da so potrebne spremembe pri organizaciji, saj da je sedanja organiziranost podrejena okoljskemu vidiku, infrastrukturni pa je neučinkovit. Predlog bodo, če bodo sprejeta predlagana dopolnila, podprli.
V NSi predlog podpirajo, je pa Jernej Vrtovec (NSi) opozoril na zelo dolgo prehodno obdobje - sistem koncesij in vodnih pravic je bil uveden že leta 2002. V ZaAB, kjer prav tako podpirajo zakon, opozarjajo, da zaradi nedodeljenih koncesij državni proračun vsako leto izgublja milijone evrov potencialnih prihodkov, je povedala Mirjam Bon Klanjšček (ZaAB).
V ZL so proti. Franc Trček (ZL) je menil, da bo država z reorganizacijo oz. ukinitvijo inštituta za vode izgubila številne izkušnje in mednarodne reference. Kritični so tudi do ureditve koncesij, zato menijo, da bi morali ta predlog umakniti in ga dati v redni postopek ter izločiti področje koncesnin.
SMC se po besedah Bojana Kranjca (SMC) strinja z ocenami, da je organiziranost upravljanja voda nezadovoljiva, kar da je pokaže ob vsakokratnih poplavah, ter podpira spremembe. Tudi v DeSUS, kot je povedala Marjana Kotnik Poropat (DeSUS), se strinjajo, da so predlagane spremembe potrebne.
V SD podpirajo rešitve glede plačil za rabo vode in ukrepov po poplavah, opozarjajo pa, kot je povedal Janko Veber (SD), da se bo pri reorganizaciji okrnilo raziskovalno delo. Veber je opozoril na financiranje - sredstva, ki so bila iz sklada za vode namenjena za raziskave, bodo po novem namenjala za delovanje državnega organa. Zakonu sicer ne bodo nasprotovali, je napovedal.
