Kot v predlogu za veto poudarja interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, odločitev o uvedbi davčnih blagajn ni strokovno, ampak politično vprašanje. Rezultati uvedbe virtualnih davčnih blagajn sploh še niso ovrednoteni, pravijo predlagatelji in se sprašujejo, na čem temelji odločitev za nov sistem.
Predlagatelji veta dvomijo tudi o pričakovanjih po višjih davčnih prilivih, saj da že sedaj, z virtualnimi davčnimi blagajnami, zavezanci ne morejo prikrivati izdanih računov. Davčne blagajne po njihovem mnenju v ničemer ne bodo zmanjšale sive ekonomije v delu, ko se računi sploh ne izdajajo ali ko delo opravljajo nelegalni subjekti.
Menijo, da uvedba davčnih blagajn pomeni nesorazmerno stroškovno obremenitev za vse zavezance, hkrati pa ne pričakujejo doseganja cilja povečanega davčnega priliva.
Zakon, ki ga je DZ sprejel v sredo, bo veljal za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Vlada si od davčnih blagajn, sistem bo poskusno stekel 1. decembra, obeta od 50 do 100 milijonov evrov izplena.
