Grška vlada in Evropska komisija sta v torek sporočili, da sta dosegli načelen dogovor o ukrepih, ki jih morajo Atene sprejeti v zameno za pomoč. Ti med drugim vključujejo spremembe na naftnem trgu, ukinitev večine predčasnih upokojitev in subvencij za kmete ter dvig določenih davkov.
Po drugi strani naj bi grške banke, ki so bile zaradi množičnih dvigov depozitov tri tedne zaprte, takoj, ko bo dogovor sklenjen, dobile 10 milijard evrov, do konca leta pa naj bi jih popolnoma dokapitalizirali.
Grški in mednarodni pogajalci - Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad - morajo dogovor skleniti pred 20. avgustom, ko morajo Atene ECB vrniti 3,4 milijarde evrov.
Nad možnostjo dogovora so navdušeni tudi investitorji, ki so indeks na atenski borzi v torek potisnili 2,14 odstotka višje. Indeks je v današnjem zgodnjem trgovanju sicer spet izgubil 1,68 odstotka.
Navkljub načelnemu dogovoru na tehnični ravni pa je tiskovna predstavnica Evropske komisije Annika Breidthardt dejala, da je treba razčistiti še nekaj podrobnosti. "Česar trenutno še nimamo, je dogovor na politični ravni," je povedala.
Vir iz EU pa je ob tem poudaril še, da še ni popolnoma gotovo, da bo dogovor dosežen pravi čas za povračilo ECB, kar bi pomenilo, da bodo Atene potrebovale novo premostitveno posojilo. "Lahko, da bomo potrebovali premostitveno posojilo za nekaj dni," je neimenovani vir povedal francoski tiskovni agenciji AFP.
Dogovor bodo - ko bo dosežen - tudi sicer morali potrditi na najvišji ravni, med drugim naj bi se finančni ministri evrskega območja sestali konec tedna.
Vir iz EU je sicer za francosko tiskovno agencijo AFP razkril ocene, da bo grško gospodarstvo znova zdrsnilo globoko v recesijo. Bruto domači proizvod (BDP) države naj bi se v letošnjem letu skrčil za 2,3 odstotka, v letu 2016 pa še za 1,3 odstotka.
Grčija se je lani izvila iz šest let trajajoče recesije. Po mnenju kritikov so bili glavni razlog za krčenje gospodarstva strogi varčevalni ukrepi, h katerim so državo zavezali posojilodajalci.
