Po mnenju analitikov naj bi v Teheranu, ki se po dogovoru z zahodnimi jedrskimi silami o zmanjšanju jedrskega programa lahko nadeja dviga sankcij, postopoma dosegli proizvodnjo milijon sodov na dan.
"Zaradi vrnitve iranske nafte in močne proizvodnje v Severni Ameriki, na Srednjem Vzhodu, v zahodni Afriki in Kazahstanu bo svetovna rast zalog vsaj še dve leti hitrejša od rasti porabe," so prepričani v podjetju BMI Research.
Cene nafte, ki se trenutno gibljejo med 40 in 50 dolarji za 159-litrski sod, bi lahko zaradi povečane proizvodnje in manjšega povpraševanja po ocenah Svetovne banke v prihodnosti padle za dodatnih 10 evrov. V BMI Research, ki je podružnica bonitetne hiše Fitch, ocenjujejo, da naj bi presežki na trgu vztrajali celo do leta 2018.
Večji obseg proizvodnje med drugim vztraja tudi zaradi odločitve Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), da kljub pritiskom na cene zaradi ponudbe ameriške nafte iz skrilavcev vztraja pri proizvodnji okoli 30 milijonov sodov na dan.
Analitiki ob tem opozarjajo, da naj bi Opec - povsem v neskladju s predhodno prakso, ko je zaradi nižjih cen zmanjševal proizvodnjo - pri takšnih količinah načrpane nafte vztrajal zaradi največje proizvajalke nafte, Savdske Arabije, ki želi s tem ohraniti svoj primat.
Opec je v avgustovskem poročilu sicer pozitivno ocenjeval rast porabe nafte: v prihodnjem letu naj bi zrasla za 1,34 milijona sodov na dan in dosegla rekordnih 94,04 milijona sodov na dan. To bi se po mnenju poznavalcev v prihodnosti sicer znalo spremeniti, saj na cene poleg presežkov precej vplivata tudi upočasnjevanje rasti kitajskega gospodarstva in močan dolar.
Tudi analitik pri Phillip Futures Daniel Ang po poročanju francoske tiskovne agencije AFP meni, da bo negativni trend cen še vztrajal: "Trenutno ne opažamo večjih sprememb pri odločilnih faktorjih za cene nafte."
Vlagatelje na naftnih trgih, ki so ceno ameriške nafte minuli petek potisnili na 41,99 dolarja za 159-litrski sod oz. najnižje po marcu 2009, med drugim skrbi tudi nepričakovana odločitev Pekinga, da zniža vrednost juana. Ta odločitev bi lahko v želji, da ostanejo konkurenčni, med drugimi azijskimi izvozniki sprožila verižno reakcijo.
Poleg tega z nižjo vrednostjo juana na moči pridobiva dolar, zaradi česar je nafta, s katero se trguje v ameriški valuti, dražja za imetnike šibkejših valut.
Nekateri analitiki ob tem pričakujejo, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) prihodnji mesec dvignila obrestne mere, kar bi znalo dodatno podražiti dolar. Po drugi strani pa je mogoče slišati, da bi znal Fed zaradi devalvacije juana z dvigom obrestnih mer še nekoliko počakati.
Nižje cene surove nafte naj sicer ne bi drastično vplivale na cene pogonskih goriv v Sloveniji, saj bo država padanje cen najverjetneje izkoristila za dvig trošarin. Med drugim zato, ker so trošarine na naftne derivate v prvem polletju v proračun prinesle 465 milijonov evrov oziroma za 4,4 odstotka sredstev manj od pričakovanj.
"Nižja realizacija je posledica povprečno nižjih trošarin od predvidenih v rebalansu proračuna in nekoliko manjšega obsega prodaje goriv," so na ministrstvu za finance pojasnili za časnik Dnevnik.
