Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Z njim bodo zagotovili, da se v prihodnje za določen projekt rezervirana proračunska sredstva ne bodo več vračala v integralni proračun, če zaradi zamikov pri projektu sredstev ne bi uspeli črpati v danem letu.
Po sedanji ureditvi so proračunska sredstva, namenjena za določen projekt, v primeru, da pride do zamika v investiciji zaradi javnega naročila ali če bi se zaradi zunanjih razlogov investicija upočasnila, 31. decembra "izgubljena" in se mora ministrstvo znova lotiti proračunskih pogajanj, da jih zagotovi v naslednjem letu, je pojasnila Vlasta Kovačič Mežek z direktorata za zdravstveno ekonomiko pri ministrstvu za zdravje.
Ob tem je spomnila, da se proračun za naslednje leto ponavadi zaključi že junija preteklega leta, pri investicijah pa je težko natančno predvideti, kako bo projekt v naslednjem letu potekal. S tem zakonom želijo na ministrstvu zagotoviti, da bodo sredstva, predvidena za nek investicijskih projekt v zdravstvu, počakala. To bo v praksi pomenilo, da se investicije ne bodo ustavljale zaradi potrebe po pogajanjih za ponovno zagotovitev že odobrenih, a ne dovolj hitro porabljenih sredstev.
Kot je povedal Glažar, želijo na ministrstvu za zdravje narediti red na področju investicij in tudi ta zakon je del njihove strategije na tem področju. V preteklosti se v zdravstvu ni investiralo vedno iz pravih razlogov, pravi. "V investicije se je šlo, ker je nekdo izsilil neko opremo ali gradnjo, potem pa ni bilo programa in kadrov za zapolnit te kapacitete," je opisal stanje.
Investicije v zdravstvu so zadnja leta velik problem. Zaradi finančne krize in varčevanja smo prišli do točke, ko imamo tako slabo infrastrukturo in opremo, da s sedanjimi investicijami predvsem gasimo požare, opozarja Glažar. Nekateri objekti - več kot polovica jih je starejših od 30 let - so tako dotrajani, da so že nevarni. Vsak poseg v tako stare objekte pa je izredno drag, zato je včasih bolj enostavno zgraditi novo bolnišnico kot pa obnoviti staro, je dodal.
"Trenutno imamo konkreten problem na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, kjer so želeli sanirati enega od objektov in ugotovili, da na primer v konstrukciji skoraj ni železa. Tu druge rešitve kot novogradnja ni. V fazah bo treba objekt podirati in na novo zgraditi," je opisal Glažar.
Po njegovih besedah je podoben problem tudi Splošna bolnišnica Celje. Večji del bolnišnice je v zelo starih objektih, za katere imajo v načrtu novogradnjo. A Kovačič Mežkova je ob tem opozorila, da bi gradnja nove bolnišnice, kot je celjska, zahtevala okoli 150 milijonov evrov, ki jih v slovenskem proračunu v prihodnjih treh letih ne zmorejo zagotoviti.
Glažar je v zvezi s tem dodal, da se je v preteklosti pri nas gradilo brez prave analize o koristnosti investicije, dobi vračanja in še čem ali pa se je opremo nabavljalo še preden je bila ta v praksi potrebna. Tako so dragi kosi opreme v času njene življenjske dobe stali neuporabljeni ali pa premalo uporabljeni, je dodal. Po njegovih besedah se bodo na direktoratu za zdravstveno ekonomiko zdaj lotili tudi tega in spremljali, ali je dejanska izraba opreme in prostorov skladna z investicijskimi načrti.
Med investicijskimi projekti, kjer gre prav tako za "gašenje požara" in bodo stekli v kratkem, je Glažar za STA izpostavil oddelek za invalidno mladino novogoriške bolnišnice v Stari Gori. "Računamo, da bomo do konca letošnjega leta pridobili dokumentacijo in bomo lahko prihodnje leto začeli z gradnjo," je dejal.
Za oddelek za invalidno mladino sta bili ves čas v igri dve lokaciji, novogradnja ob novogoriški bolnišnici in na dosedanji lokaciji v Stari Gori. A gradnja v bolnici bi bila približno trikrat dražja. Potrebovali bi okoli sedem milijonov, na razpolago pa imajo 2,5 milijona evrov, je dejal Glažar. Poudarja, da so že ta znesek težko izborili in da gre velika zasluga za to ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, ki se je osebno zavzela za ta projekt.
"Za ta denar lahko uredimo ustrezne kapacitete v Stari Gori. Ta investicija bo zanesljivo tudi upravičena. Gre za otroke in odrasle s posebnimi potrebami, ki potrebujejo dolgotrajno rehabilitacijo. Za tiste otroke, ki potrebujejo kratkotrajno rehabilitacijo, in starše, ki potrebujejo ustrezno edukacijo, pa bo treba rešitev iskati v neposredni bližini bolnice," je pojasnil Glažar.
Dodal je, da bodo morali v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca sami razčistiti, ali jim je specializacija na področju otrok s posebnimi potrebami tista prioriteta, v katero bi bilo potem treba vlagati. Kadre za to področje namreč v Novi Gorici imajo, je poudaril Glažar.
