Hrvaško notranje ministrstvo je popoldne na Twitterju sporočilo, da sta Bajakovo in Tovarnik znova odprta tudi za vozila s srbskimi registracijami, medtem ko ostalih šest mejnih prehodov med Hrvaško in Srbijo ostaja zaprtih za ves promet.
Hrvaški premier Zoran Milanović je pred tem dopoldne napovedal, da bi lahko Hrvaška v prihodnjih 24 urah deblokirala mejo, a opozoril, da bodo, če bodo ocenili, da je to v njihovem interesu, ponovno uvedli enake ali podobne ukrepe.
Na potezo Zagreba se je nemudoma odzval srbski notranji minister Nebojša Stefanović in jo označil kot veliko zmago za vse državljane Srbije. Srbska vlada je sklicala izredno sejo za 21. uro in pričakovati je, da bo takrat tudi Beograd odpravil svoje ukrepe na meji.
Hrvaški in srbski mediji so proti večeru poročali, da so na Bajakovu prek meje iz Srbije na Hrvaško že zapeljali prvi tovornjaki. Srbski mediji, med drugim agencija Tanjug in televizija RTS, poleg tega sporočajo, da je promet po novem povsem odprt, brez vsakih omejitev, tudi na vseh drugih, prej zaprtih mejnih prehodih med Srbijo in Hrvaško.
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je medtem popoldne izjavil, da se je pritisk beguncev, ki prihajajo iz smeri Srbije, zmanjšal. Na Hrvaško jih je doslej prišlo 60.000, potem ko je bila ta številka zjutraj pri 58.000, je povedal. Hrvaška televizija RTL je nato tudi poročala, da naj bi Srbija begunce okrepljeno prevažala na mejni prehod Horgoš pri Madžarski.
Hrvaška je glavni cestni mejni prehod s Srbijo Bajakovo na avtocesti Zagreb-Beograd v ponedeljek zaprla za tovorna vozila na Hrvaško. Ostale mejne prehode s Srbijo je zaradi velikega priliva migrantov zaprla že minuli teden. Z zaprtjem meje je želel Zagreb prisiliti Beograd, da del beguncev preusmeri na mejo z Madžarsko.
Beograd je v odgovor na to potezo v sredo opolnoči prepovedal uvoz hrvaških izdelkov, Zagreb pa je na to odgovoril s prepovedjo vstopa za vozila s srbskimi registracijami.
Na Bajakovu so od srede nastajale večkilometrske kolone tovornjakov in krepila so se opozorila o veliki gospodarski škodi ne le za vpleteni državi, temveč tudi za širšo regijo, vključno s Slovenijo. Obenem je naraščala jeza prevoznikov, ujetih na meji, in v četrtek se je zaradi njihovega protesta promet na prehodu celo povsem ustavil, za vsa vozila in v obeh smereh.
Poleg te gospodarske je v minulih dneh izbruhnila še ostra besedna vojna med srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem in Milanovićem.
V Beogradu so sicer ves čas poudarjali, da so pripravljeni svoje ukrepe umakniti kadarkoli, če bo Hrvaška deblokirala mejo. To je danes ponovno zatrdil Vučić, ko se je na Milanovićevo napoved o morebitni skorajšnji deblokadi odzval z besedami, da "bomo v trenutku, ko bo Hrvaška odstopila od nezakonitih ukrepov, vse stvari vrnili v prejšnje stanje".
Srbski mediji so odprtje meje danes pospremili z ocenami, da je Milanović "popustil pod pritiskom EU in hrvaških tajkunov". Hrvaški premier naj bi se za deblokado odločil po pogovoru z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Federico Mogherini, je na spletu zapisal Blic.
Da se je EU v sporu med Hrvaško in Srbijo očitno postavila na stran slednje, so sicer danes potrjevale tudi javne izjave njenih predstavnikov.
Govorka Mogherinijeve Maja Kocijančič je tako poudarila, da se po prvi oceni Evropske komisije odpirajo resna vprašanja o skladnosti hrvaških ukrepov s sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju Srbije in EU ter s carinsko unijo, zato komisija Zagreb nujno poziva k pojasnilom.
Pred tem so v komisiji v četrtek sporočili, da preučujejo, ali so ukrepi Hrvaške v begunski krizi sorazmerni, nediskriminacijski in časovno omejeni. Zapiranje meja ni rešitev, čim prej je treba obnoviti trgovinski tok, so poudarili.
Ostro kritiko na račun Zagreba je ob današnjem obisku v Srbiji izrekel tudi evropski komisar za širitev Johannes Hahn, ki je sicer pozval k takojšnji odpravi blokade meje. Alternative temu ni in glede tega se ni kaj pogajati, je bil jasen.
Tako stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Srbijo in EU kot schengenski sporazum v določenih okoliščinah resda dopuščata poostritev mejnega nadzora, a kot začasen in sorazmeren ter nikakor diskriminatoren ukrep, je spomnil komisar in nadaljeval, da glede druge in tretje točke sumi, da tokrat temu ni tako. Zato hrvaško vlado poziva, naj spremeni svojo odločitev.
Gospodarska pomeni tudi socialno stabilnost in vsi se morajo zavedati posledic potez, ki jih sprejemajo, je še dejal in opozoril, da "gre tu za državništvo in ne za volitve". Slednje je očitno letelo na Milanovića, saj bodo na hrvaškem oktobra ali novembra parlamentarne volitve, predvolilni boj pa je tam že nekaj časa v polnem teku.
Milanović je sicer tudi danes ponovil, da Hrvaška na meji ni uvedla diskriminacijskih ukrepov. "Naš ukrep na meji je bil morda trd, a je bil sprejet v bran nacionalnemu interesu in nadzoru nad valom migrantov, ki prehajajo skozi Srbijo brez kakršnega koli nadzora," je poudaril.
