Luka Mesec (ZL), ki je predlagal sprejeti sklep, je ocenil, da bi morala komisija obravnavo o Delavski hranilnici zapreti za javnost, ker so takšne informacije tajnega značaja. Za predlog so se, kot je pojasnil, odločili predvsem zato, ker "resnega gradiva za to točko ni", saj na podlagi novinarskega članka ne morejo na verodostojen način o tem razpravljati.
To moti tudi Matjaža Hana (SD), ki je poudaril, da v "zadnjem obdobju v parlamentu nekateri ne glede na to, iz katere strani prihajajo, sklicujejo seje predvsem na podlagi medijskih člankov". S takšnimi razpravami pa se po njegovem škoduje podjetjem, v tem primeru hranilnici, ki je "v zadnjem obdobju pokazala, kako naj se v bančnem sistemu dela".
Hana čudi tudi to, da se v raznih preiskavah ne more priti do nobene informacije, češ da so strogo zaupne, v primeru Delavske hranilnice, ki je povezana s sindikatom, pa "podatki uhajajo iz centralne banke". Zahteval je, da se razprava o njej zapre za javnost ter se čudil temu, da mora hranilnica nekatere ukrepe izpeljati do konca meseca, DZ pa naj bi o tem že predčasno razpravljal.
V Banki Slovenije so medtem za STA pojasnili, da je bila Delavska hranilnica predmet rednega pregleda poslovanja v okviru rednega letnega načrta nadzorniških aktivnosti za 2015. Pregled so v bančnem nadzorniku opravili med marcem in majem lani, skupaj z Evropsko centralno banko, kjer deluje skupni mehanizem nadzora v območju evra.
Ugotovitve pregleda so v Banki Slovenije v obliki nadzorniškega pisma poslali upravi in nadzornemu svetu Delavske hranilnice, ta pa je v odzivu nanje oblikovala akcijski načrt z roki in ukrepi, ki jih bo izvedla. Hranilnica po zagotovilih Banke Slovenije redno in v skladu z opredeljenimi roki poroča Banki Slovenije. Ko bodo v bančnem nadzorniku prejeli zaključno poročilo Delavske hranilnice, bodo opravili ponovni pregled poslovanja.
V Banki Slovenije so ob tem opozorili še na lani sprejete spremembo zakona o bančništvu, ki v določenih primerih pod zakonsko določenimi pogoji nalagajo oz. omogočajo razkritje ugotovitev nadzora bank in hranilnice. A v konkretnem primeru po njihovi oceni ugotovitve niso bile take narave, da bi hranilnici izdali odredbo in posledično razkrili ugotovitve.
Delavska hranilnica je v dveh letih bilančno vsoto podvojila in v nasprotju z bančnim sektorjem, ki večinoma zaradi prestrukturiranja zmanjšuje obseg poslovanja, raste. Lani je bilančno vsoto povečala za 35 odstotkov na 910,81 milijona evrov, dobiček pred davki pa za 17 odstotkov na 4,05 milijona evrov. Po strategiji za prihodnjih pet let se bo rast, letos po načrtih 20-odstotna, nadaljevala.
To in njene naložbe, denimo v družbo, ki upravlja mariborsko letališče, se je v medijih že večkrat problematiziralo. A predsednik uprave Jože Stegne je pred časom za Delo zagotovil, da je poslovanje varno in da pri rasti upoštevajo vsa tveganja. Bančni regulator tako nad njimi kot nad ostalimi bankami in hranilnicami opravlja redni nadzor, te pa morajo nato, če je treba, izvesti t. i. popravljalne ukrepe.
Glede naložb hranilnice pa je po njegovem normalno, da menedžment v bankah razmišlja o novih tržnih nišah, saj obrestna marža zelo pada, in vsi iščejo naložbe, da razbremenijo ta padec. Za to je seveda potreben kapital. Lani so ga po njegovih besedah zbrali šest milijonov, letos je predvidena potreba po dodatnem kapitalu med šest in osem milijoni evrov, ki ga že zbirajo.
Iz Delavske hranilnice so popoldne poslali izjavo za javnost, v kateri so predsednik in članica uprave Jože Stegne in Jasna Mesić ter predsednik nadzornega sveta Ivan Sotošek zapisali, da imajo "javnega blatenja in jemanja ugleda dovolj" ter da so odgovorna bančna institucija, ki se je dokazala v sedmih letih finančne in gospodarske krize in do danes dosegla 595-odstotno rast.
"Lani smo imeli po dveh letih premora normalen nadzorstveni pregled Banke Slovenije in ECB, kjer so bile ugotovljene tudi pomanjkljivosti na področju upravljanja s tveganji, kar so posamezni mediji izrabili za diskreditacije Delavske hranilnice in poskus umetnega ustvarjanja afer. Vse pomanjkljivosti iz opravljene kontrole smo brez problemov odpravili, ker se zavedamo, da mora biti naša rast spremljana s primerno notranjo organizacijo prevzemanja in upravljanja vseh bančnih tveganj, kakor tudi s primerno kadrovsko zasedbo visoko strokovnih kadrov," so zapisali.
Menijo, da so "tolikšne zavisti ter neprimernih neodgovornih napadov" deležni med drugim zaradi nizkega deleža slabih posojil kljub rasti kreditne aktivnosti, dobičkonosnega poslovanja tudi v času krize, možnosti dokapitalizacije s pomočjo sindikatov, občanov in podjetnikov ter povečevanja števila komitentov, tudi iz drugih bank.
Pravijo, da bodo "preživeli vse nizke udarce, ker so krivični, zlonamerni in škodljivi", in zatrjujejo, da so "varna, visoko etična in odlična bančna institucija, ki obvladuje vsa bančna tveganje", zato je finančno premoženje komitentov v hranilnici dolgoročno varno.
