"Uvedba davčnih blagajn je bila napaka," je predlog novele zakona pojasnil Marko Pogačnik (SDS). Imajo ravno nasprotne učinke, kot jih je napovedovala vlada, država je namreč v prvih dveh mesecih letos pobrala 565 milijonov evrov davka na dodano vrednost, kar je odstotek manj kot v enakem obdobju lani, je dejal.
Uporaba davčnih blagajn je v Sloveniji obvezna od letošnjega 2. januarja. Od tedaj mora biti o vsakem z gotovino plačanem računu obveščena Finančna uprava RS, kar naj bi različnim gospodarskim subjektom, ki poslujejo z gotovino, onemogočilo, da bi prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali oz. ga popravili.
"Tisti, ki pred uvedbo davčnih blagajn niso izdajali računov, teh ne izdajajo niti danes," je dejal Pogačnik. In marsikdo se je zaradi dodatnih stroškov odločil, da bo raje delal na črno, kot pa da bi uvedel davčno blagajno, je dodal. "Davčne blagajne naše gospodarstvo zgolj dodatno finančno in administrativno obremenjujejo," je opozorila tudi Nada Brinovšek (SDS).
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman je povedala, da so tri mesece po uveljavitvi zakona na voljo le delni podatki za manjše skupine zavezancev, prve ocene za vse zavezance bodo imeli sredi maja, celovita ocena finančnih učinkov davčnih blagajn pa bo mogoča šele aprila 2017. Kljub temu so prilivi od tistih zavezancev, ki obračune oddajo mesečno, letos višji kot v enakem obdobju lani, je povedala.
Na opozorila SDS, da so davčne blagajne povzročile zapiranje poslovnih dejavnosti zavezancev in njihovo selitev v tujino, pa je Vraničarjeva odgovorila z ugotovitvijo, da se je več kot polovica samostojnih podjetnikov, ki so bili pred uvedbo davčnih blagajn izbrisani iz registra, redno zaposlila ali opravljajo delo na drugačen način.
Da je preuranjeno za sprejemanje sprememb pri davčnih blagajnah, je soglašal tudi Uroš Prikl (DeSUS). A po njegovem mnenju bo verjetno treba ukrepati prej kot šele čez leto dni, saj ne sme trpeti delo civilnodružbenih gibanj, med katerimi je izpostavil društva upokojencev.
Razmišljanja o ukinitvi davčnih blagajn so kot prezgodnja zavrnili tudi v ostalih dveh koalicijskih strankah SD in SMC, prav tako predloga SDS ne podpirajo v ZL. "Od vlade pričakujemo, da bo poleg uvedbe davčnih blagajn storila še druge korake v boju proti sivi ekonomiji," je dejala Violeta Tomić (ZL), ki pa bi se morda strinjala z izvzetjem društev iz sistema davčnih blagajn.
Tudi Bojan Dobovšek (NP) je vlado pozval, naj se bolj odločno spopade s sivo ekonomijo. Vladna rešitev ni celovita, saj se osredotoča na tiste, ki so že tako ali tako izdajali račune, zanemarja pa tiste, ki so se temu izogibali, je dejal. Vendar se zdi nepovezanim poslancem predlog SDS preveč radikalen, zato ga ne bodo podprli.
Bodo pa za ukinitev davčnih blagajn glasovali poslanci NSi. Kot je pojasnila poslanka te stranke Ljudmila Novak, njihova uvedba pomeni le nadaljevanje negotovega in nepredvidljivega poslovnega okolja v Sloveniji. Namesto s svojo osnovno dejavnostjo se morajo poslovni subjekti ukvarjati z administracijo ter prebiranjem in uvajanjem vedno nove in nove zakonodaje in z njo povezanih novih informacijskih rešitev, je dejala. Vladi je očitala, da krši lastne zaveze o tem, da ne bo dodatno obremenjevala gospodarstva.
