Kot je ob zaključku letošnje Finančne konference, ki jo organizirata Ljubljanska borza in časnik Finance, opozoril Vasle, niti fiskalna niti denarna politika nista sposobni dati večjih impulzov za spodbujanje gospodarske rasti, zato nam pa ostane še področje reform.
Pri tem strukturne reforme "niso nek fetiš", je dodal, pač pa "edina razumna pot, ki jo lahko izberemo". V tem smislu bo treba po mnenju prvega moža Umarja z reformami naglasiti predvsem tri "ozka grla", ki zavirajo rast.
Prvo ozko grlo predstavlja zaostanek v produktivnosti, kjer že leta zaostajamo za evropskim povprečjem in kar bi se dalo nasloviti z ukrepi na področju izobraževanja.
Kot drugo se nahajamo v demografskem prehodu, ko delež starejših predstavlja že 20 odstotkov populacije, drastično pa se zmanjšuje delež delovno sposobnega prebivalstva. "Če ne bomo naslovila vprašanja demografskega prehoda, bomo zelo težko lahko z drugimi politikami vplivali na gospodarsko aktivnost," je posvaril Vasle. Tu pa je še problem strukturnega primanjkljaja, ki se ga otepamo že 15 let.
Predsednik uprave SID Banke Sibil Svilan je priznal, da so strukturne reforme "naša usoda", a dodal, da "samo strukturne reforme v klasični obliki ne bodo zadostovale".
Ob tem je izpostavil potrebo po novi paradigmi oz. predpostavkah, pri čemer bi bilo treba biti bolj pozoren na blagostanje kot zgolj na rast BDP. Konkretno Svilan tako vidi prihodnost v reformi energetskih virov, izobraževanja in kmetijske politike, ki bodo šle v smer trajnostnega razvoja.
Vasle je ob tem odvrnil, da gre za lažno dilemo in da sta vprašanji gospodarske rasti in blaginje povezani, pri čemer je prva predpogoj druge.
Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete pa je opozoril, da so strukturne reforme nujne, če hočemo spet dvigniti svojo potencialno rast, ki je danes nižja od predkrizne. Prav strukturne reforme lahko na daljši rok povečajo gospodarsko rast, vendar se je treba zavedati, da ne dajo rezultatov od danes na jutri, je dodal.
Pred omizjem je predstavnik ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Andraž Rangus v svoji prezentaciji opozoril na nujnost pokojninske reforme.
Pri tem je opozoril na določena "neizpodbitna dejstva", kot je npr. staranje prebivalstva. Po projekcijah bo leta 2060 razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom na eni ter upokojenci in mladoletniki na drugi strani 1:1. Prav tako se v Sloveniji soočamo s problemom zgodnjega upokojevanja.
Ob različnih kombinacijah ukrepov, ki jih predvideva bela knjiga, pa je Rangus ugotavljal, da zgolj dvigovanje upokojitvenih pogojev ali višja prispevna stopnja delodajalca ne bosta zagotovila dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne.
Rešitve iz bele knjige zato predvidevajo podaljševanje obdobja za odmero pokojnine, vpeljavo točkovnega sistema ter tudi izenačitev odmere med moškimi in ženskami. Prav tako sta po Rangusovih besedah pomembni načeli solidarnosti in redistribucije. To konkretno pomeni zmanjšati razmerje med najvišjimi in najnižjimi pokojninami, vpeljati elemente za ugodnejšo odmero ter določitev socialno-varstvenega minimuma.
Prav tako bi se morali končno dogovoriti, kaj želimo narediti z drugim pokojninskim stebrom, in sprejeti dogovor o njem, hkrati pa je treba ljudi osveščati o tretjem stebru, je še opozoril Rangus.
