Podatki o naši in sosednjih državah za leto 2015 kažejo, da so imele Slovenija (14,3 odstotka), Avstrija (13,9) in Madžarska (14,9) primerljive stopnje tveganja revščine. V vsaki od teh treh držav je pod pragom tveganja revščine živel vsak sedmi prebivalec, so pred mednarodnim dnevom boja proti revščini, 17. oktobrom, zapisali na Sursu.
Prag tveganja revščine, izražen v standardih kupne moči (SKM), upošteva razlike v ravni cen med državami. Madžarski prag tveganja revščine z 2700 evri na leto oz. 4800 SKM je bil med najnižjimi v EU, slovenski s 7400 evri oz. 9100 SKM se je uvrstil približno na sredino lestvice, avstrijski, ki znaša 14.000 evrov oz. 13.100 SKM, pa je bil med najvišjimi v EU.
V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni lahko privoščijo več in živijo bolje kot tisti v državah z nižjim pragom tveganja revščine. To je razvidno tudi iz podatkov o materialni prikrajšanosti. Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje.
Praviloma z nekaj izjemami je ta nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji. V Sloveniji je bilo v letu 2015 resno materialno prikrajšanih 5,8 odstotka prebivalcev oz. vsak 17. prebivalec, v Avstriji je bil ta odstotek eden najnižjih v EU, in sicer 3,6 odstotka ali vsak 28. prebivalec, na Madžarskem pa z 19,4 odstotka oz. vsakim petim prebivalcem eden najvišjih v EU.
Iz razlik v višini razpoložljivega dohodka gospodinjstev med državami izhajajo tudi razlike v stanovanjskih razmerah in finančnih zmožnostih gospodinjstev.
Iz podatkov o pragu tveganja revščine, materialni prikrajšanosti in življenjskih pogojih gospodinjstev lahko sklepamo, da je življenjska raven relativno revnih ljudi, to je oseb pod pragom tveganja revščine, v Sloveniji nižja kot v Avstriji in višja kot na Madžarskem.
Po podatkih Eurostata za leto 2014 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,2 odstotka ali približno 86 milijonov ljudi (povprečno vsak šesti). Stopnja tveganja revščine (delež relativno revnih) je bila najnižja na Češkem (9,7 odstotka), najvišja pa v Romuniji (25,4 odstotka). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija (14,5 odstotka), je imelo osem držav.
Resno materialno prikrajšanih je bilo tedaj 8,9 odstotka ali približno 45 milijonov ljudi v EU (vsak 11.). Stopnja resne materialne prikrajšanosti se je gibala od 0,7 odstotka na Švedskem do 33,1 odstotka v Bolgariji. Nižji delež resno materialno prikrajšanih, kot ga je imela Slovenija (6,6 odstotka), je imelo 10 držav.
Prag tveganja revščine je bil najnižji v Romuniji, 1300 evrov oz. 2500 SKM, najvišji pa v Luksemburgu, 20.600 evrov oz. 17.000 SKM. V Sloveniji je znašal približno 7100 evrov oz. 8600 SKM. Višji od slovenskega je bil v petnajstih zahodnoevropskih državah.
17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992. Z vsakoletnim zaznamovanjem tega dne opozarja na problem revščine v svetu in spodbuja aktivnosti za njeno zmanjševanje. Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta lani na vrhu ZN o trajnostnem razvoju.
