Nedonosne terjatve, merjene po kriteriju, da posojilojemalec s plačilom dogovorjenega obroka zamuja za več kot 90 dni, so se z okoli 7,8 milijarde evrov oz. 17,3 odstotka vseh terjatev v času pred sanacijo bank konec leta 2013 do konca avgusta letos znižale na 2,2 milijarde evrov oz. 6,7 odstotka vseh terjatev.
Pomembne etape na poti zniževanja so bile prenos slabih terjatev s podržavljenih bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), pripojitev Factor banke in Probanke k DUTB in pa prodaja paketa slabih terjatev NLB kot največje banke v državi. Nedavno privatizirana NKBM je medtem načrte o paketni prodaji slabih terjatev pred kratkim opustila in se bo raje sama lotila njihovega prestrukturiranja.
Od lani je sicer na evropski ravni v veljavi nova enotna definicija nedonosnih terjatev Evropskega bančnega organa (Eba), ki vključuje širši nabor instrumentov. Poleg terjatev z zamudami nad 90 dni vključuje tudi prestrukturirane terjatve z majhno verjetnostjo poplačila. Banke o slabih terjatvah po tej definiciji poročajo četrtletno.
Ob koncu drugega letošnjega četrtletja je bilo nedonosnih terjatev po tej definiciji v slovenskem bančnem sistemu za 4,26 milijarde evrov, kar predstavlja 10,3-odstotni delež. Ob začetku objavljanja podatkov po tej definiciji v enakem obdobju lani jih je bilo še za 5,95 milijarde evrov oz. 14,2 odstotka vseh terjatev.
Razlika v višini nedonosnih terjatev po klasični definiciji, ki jo v Banki Slovenije uporabljajo že več kot 20 let, in po novi definiciji Ebe v največji meri predstavljajo prestrukturirane terjatve, ki jih imajo slovenske banke veliko.
Prostora za izboljšave je še veliko
V Banki Slovenije poudarjajo, da je Slovenija na področju reševanja problematike slabih posojil naredila kar nekaj velikih korakov in je tudi po oceni Ebe ena najuspešnejših držav v EU pri soočanju s tem izzivom. A prostora za izboljšave je še veliko.
Slovenija je namreč še vedno med državami z najvišjim deležem nedonosnih terjatev. Ob upoštevanju zgolj sistemskih bank (v primeru Slovenije gre za NLB, NKBM in združeno Abanko) je tako država z okoli 14-odstotnim deležem slabih posojil ob koncu drugega četrtletja na četrtem mestu v EU, za Ciprom, Grčijo in Portugalsko. Takoj za njo se uvršča Italija. Od povprečja unije, ki je pri petih odstotkih, je še precej oddaljena.
Cilj Banke Slovenije je, da bi se delež nedonosnih terjatev po definiciji Ebe v celotnem bančnem sistemu znižal na štiri odstotke, kar naj bi bila raven, ko je mogoče govoriti o zdravi banki oz. o zdravem bančnem sistemu. V nadzorniku bančnega sistema si želijo, da bi ta cilj dosegli v okoli treh letih, se pravi nekje do konca 2019. Vendar pa ob tem na Banki Slovenije opozarjajo, da bo sčasoma zniževanje deleža nedonosnih terjatev vse težje, saj jih je proti koncu najtežje prodati ali prestrukturirati.
Prostor za izboljšave je po navedbah Banke Slovenije tudi pri pokritosti nedonosnih terjatev z rezervacijami in oslabitvami ter zavarovanji. Slovenija je dobra pri pokritosti z rezervacijami, kjer je delež s skoraj 58 odstotki ob koncu drugega četrtletja za 14 odstotnih točk višji od povprečja EU.
Drugače je pri zavarovanjih. Delež pokritosti z zavarovanji je v Sloveniji pri okoli 27,5 odstotka, želja nadzornika bančnega sistema pa je dvig na okoli 40 odstotkov.
Skupna pokritost nedonosnih terjatev je bila tako v Sloveniji pri okoli 85,5 odstotka, kar je za 5,5 odstotne točke nad tisto ravnjo, ki je za bančnega regulatorja minimalna. Raven 80 odstotkov je sicer slovenski bančni sistem dosegel letos. V Banki Slovenije si želijo dvig deleža pokritosti nad 90 odstotkov.
V zadnjih letih številni ukrepi za spopad s slabimi terjatvami
V Sloveniji se je bilo treba sicer v zadnjih letih pri soočanju s slabimi terjatvami spopasti s kar nekaj sistemskimi ovirami, na katere je država med drugim odgovorila z ustanovitvijo DUTB, razvojem pravnega okvira za lažje upravljanje s slabimi terjatvami in s prilagoditvijo zakonodaje, tudi insolvenčne. Banka Slovenije je v sodelovanju z Združenjem bank Slovenije oblikovala tudi smernice za optimizacijo procesov finančnega prestrukturiranja, zdaj pa so v pripravi podrobne usmeritve za banke v pomoč pri prestrukturiranju mikro, malih in srednjih podjetij.
Nedonosne terjatve do malega gospodarstva namreč predstavljajo kar dve tretjini vseh nedonosnih terjatev do podjetij. To je tudi posledica tega, da so banke v prvi fazi prek sporazumov o finančnem prestrukturiranju reševale predvsem velike sisteme.
Banka Slovenije je proces spodbujala tudi z nadzorniškimi aktivnostmi. Od bank med drugim zahteva ustrezne organizacijske strukture za upravljanje slabih terjatev, ki so ločene od komercialnih dejavnosti bank, vzpostavitev sistema zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja pri podjetjih in pripravo individualnih strategij upravljanja slabih terjatev ter triletnih operativnih načrtov njihovega zniževanja. Te dokumente morajo tudi redno osveževati.
Do premikov pri upravljanju nedonosnih terjatev prihaja tudi na ravni enotnega evropskega bančnega nadzora. Evropska centralna banka je tako konec 2015 vzpostavila posebno delovno skupino, ki je analizirala stanje na tem področju v najbolj izpostavljenih evropskih državah. Ta analiza je ugotovila, da je Slovenija uvrščena med uspešnejše države pri spopadu s to problematiko. V javni razpravi so trenutno tudi smernice bankam v zvezi z nedonosnimi terjatvami, ki predvidevajo niz ukrepov za bolj učinkovito upravljanje s slabimi posojili.
Slabe terjatve so sicer za banke slaba novica, ker se po eni strani denarni tok iz njih ne vključuje med prihodke, po drugi strani pa banki povzročajo številne stroške prek oblikovanja rezervacij in oslabitev ter prek izdatkov za ustrezno kakovost njihovega upravljanja, velikokrat prek zunanjih sodelavcev. Za vsako slabo terjatev potrebuje banka ob tem za polovico več kapitala kot za posojila, ki se normalno poplačujejo.
Vse to vodi v nižjo kreditno aktivnost in posledično v zaviranje gospodarske rasti. Zato je upad obsega slabih terjatev pomembno tudi za gospodarsko okrevanje.
Banke pred novimi tveganji
Ob izboljševanju gospodarskih razmer v Sloveniji sicer banke trenutno ustvarjajo dobičke s sproščanjem rezervacij in oslabitev. A v Banki Slovenije opozarjajo, da lahko ta trend traja še kakšno leto, potem pa bodo banke glede na okolje nizkih obrestnih mer in nizke obrestne marže na trgu pred velikimi izzivi za dobičkonosnost.
Zelo aktualno vprašanje za nadzornika bančnega sistema je zato vzdržnost poslovnega modela bank. Pričakujeta se nadaljnja konsolidacija bančnega trga in nadaljnji upad zniževanja zaposlenih v bankah.
Kapitalska ustreznost bančnega sistema je trenutno z 18 odstotki le malo nad povprečjem območja evra. Kapitalske zahteve naj bi se glede na denarno politiko ECB in makroekonomske razmere v državi še kakšno leto zniževale, potem pa nadaljnjega zniževanja v Banki Slovenije ne pričakujejo več.
