Kot so za STA pojasnili v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, so do danes na podlagi Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 izdali 156 odločitev o podpori za projekte, programe oziroma javne razpise v skupni vrednosti preko 800 milijonov evrov.
Operativni program je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. Sredstva iz prvih dveh skladov se že praviloma razdelijo na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, pri kohezijskem skladu pa te razmejitve ni, torej je namenjen celotni Sloveniji.
"Kljub temu smo tudi projekte Kohezijskega sklada, ki so že prejeli odločitev o podpori in kjer je umestitev v posamezno regijo možna, uvrstili v vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Tako lahko že v tem trenutku dobrih 85 odstotkov sredstev uvrstimo v posamezno regijo," pojasnjujejo v vladni službi.
"Razdelitev na tej podlagi kaže naslednjo sliko: za projekte, programe in javne razpise v vzhodni kohezijski regiji je bilo dodeljenih 435 milijonov evrov, za projekte v zahodni pa 253 milijonov evrov. Iz navedenega izhaja, da se sredstva dodeljujejo skladno s finančnimi tabelami operativnega programa tako, kot je bilo načrtovano in dogovorjeno," so poudarili.
Župani se pritožujejo tudi zaradi neodobravanja projektov po principu od spodaj navzgor, skratka da jih predlagajo razvojne regije. "Tak princip je bil omogočen v preteklem programskem obdobju za razvojno prioriteto razvoj regij v Operativnem programu za krepitev regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013. Pri pogajanjih za to programsko obdobje je Evropska komisija nasprotovala temu principu, saj je že v regulativo zapisala, da se zasledujejo tematski oziroma sektorski cilji za doseganje mejnikov v strategiji Evropa 2020," so pojasnili v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Princip razporejanja sredstev od spodaj navzgor se po njihovih navedbah ohranja zgolj v primeru celostnih teritorialnih naložb (CTN), kjer je 117 milijonov evrov namenjenih urbanim področjem (v primeru Slovenije je to 11 mestnih občin), ter v primeru instrumenta Lokalni razvoj, kjer je lokalnim akcijskim skupinam na voljo 80 milijonov evrov.
"Tretji način pa so dogovori za razvoj regij, ki pa se izvajajo prvič in alokacije za posamezno regijo niso vnaprej znane. Trenutno teče proces priprave prvih dogovorov za razvoj regij," so pojasnili v vladni službi.
Župani podravskih občin, prepričani v neustrezno dodeljevanje razvojnih sredstev v Sloveniji, so prejšnji teden so celo zagrozili, da bodo blokirali črpanje evropskih sredstev na ravni države. V vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko verjamejo, da do blokade procesa izvajanja evropske kohezijske politike ne bo prišlo "in da bomo tudi v tem programskem obdobju uspešni ter bomo dosegli cilje, ki smo jih dogovorili v operativnem programu".
