Čez nekaj dni, 23. decembra, bo minilo 25 let, odkar je takratna slovenska skupščina razglasila slovensko ustavo. Novost novega najvišjega pravnega akta v državi je bila po besedah Sovdatove ta, da je uvedel zelo širok katalog človekovih pravic in temeljnih svoboščin. "Hkrati je ustava prinesla novo državno ureditev, ki temelji na načelu delitve oblasti, česar prej nismo poznali," pravi.
Čeprav je ustava še relativno mlada, bi bila po mnenju nove predsednice ustavnega sodišča potrebna nekaterih sprememb. Del, ki govori o človekovih pravicah, je "zelo bogat", zato v tem delu potrebe po večjih spremembah ne vidi. Drugače je v delu, ki govori o državni ureditvi. "Spremeniti bi bilo treba zlasti določbe glede oblikovanja vlade in sistem postavljanja sodnikov rednih sodišč na način, da o imenovanju sodnikov ne bi odločal državni zbor. Potrebne bi bile tudi spremembe določb o ustavnem sodišču, ki bi mu bilo treba omogočiti, da lahko samo izbira zadeve, o katerih odloča," pravi.
Vse te spremembe ustave so bile sicer v državnem zboru že predlagane, a niso dobile podpore. Sovdatova dvomi, da je tudi danes zanje dovolj politične podpore.
Po besedah predsednice ustavnega sodišča bi bile spremembe potrebne tudi pri pristojnostih predsednika republike. "Smiselno bi bilo, da bi ta imel možnost sprožiti postopek za oceno ustavnosti zakona, ki ga razglaša. Kar zadeva druga razmerja med predsednikom republike in drugimi centralnimi nosilci oblasti, sicer drži, da so ta takšna, kot jih v danih družbenih razmerjih določi ustavodajalec, vendar bi bilo v njih treba narediti nekaj sprememb," pravi. Ugotavlja namreč, da je trenutni sistem vse preveč podoben nekdanjemu skupščinskemu, pa naj gre za oblikovanje vlade ali imenovanja sodnikov, kjer si je po njenem mnenju parlament pridržal preveč pristojnosti.
Eno od področij, kjer ustavno sodišče vedno znova opozarja na težavo, je nespoštovanje njegovih odločb. Predsednica ustavnega sodišča pojasnjuje, da pri tem niso težava primeri, ko ustavno sodišče zakon razveljavi, pač pa primeri, ko le ugotovi njegovo protiustavnost.
"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, je razveljavljen, odločba je uresničena že naslednji dan po objavi v uradnem listu. Težavo pa pomenijo t. i. ugotovitvene odločbe, ki jih ustavno sodišče sprejme takrat, kadar zakona ne more razveljaviti, ker je protiustavno to, da nečesa v njem ni, ali pa je zadeva urejena tako, da ne omogoča razveljavitve. Na te odločbe se mora zakonodajalec odzvati, ker mora vsak organ v sistemu delitve oblasti svojo vlogo izvrševati odgovorno. To zahtevajo tudi načela pravne države. Če se ne odzove, to lahko pomembno prizadene pravice, ki jih ljudje ne morejo izvrševati," pravi Sovdatova. Ob tem poudarja, da si je zakonodajalec obveznost spoštovati rok, v katerem mora odpraviti neustavnost, določil sam, saj jo je zapisal v zakon.
Ta trenutek je nespoštovanih "več kot 10 odločb ustavnega sodišča", še posebno problematične so tiste, v katerih ustavno sodišče ni hkrati določilo tudi t. i. načina izvršitve odločbe. Pri vsaki pa je državni zbor s tem, ko se ni odzval v roku, po besedah Sovdatove "v samostojni kršitvi ustave".
In kaj lahko ustavno sodišče še naredi, da bo politika spoštovala njegove odločitve? "Ustavno sodišče nima meča, s katerim bi mahalo po državi. Lahko le opozarja, da se v pravni državi odločbe ustavnega sodišča spoštujejo. Tako zahtevata pravna in politična kultura," opozarja njegova predsednica.
V določenih primerih pa bi bilo po njenih besedah mogoče, da sodišče uporabi t. i. sistem stopnjevanja sankcij, če se pobudnik ponovno obrne na ustavne sodnike: "Takšen primer se je zgodil pri odločbi, ki je ugotovila protiustavnost zakona, s katerim je bila ureditev pravic delavcev, ki v postopku prisilne poravnave ostanejo brez zaposlitve, prepuščena posebnemu zakonu, ki ga je državni zbor le napovedal, ne pa tudi sprejel. Zakonodajalec neustavnosti v roku, ki mu ga je določilo ustavno sodišče, ni odpravil, pobudnik je vložil novo pobudo. Pri novem odločanju je ustavno sodišče določilo, da se institut prisilne poravnave ne sme uporabljati, dokler neustavnost ni odpravljena. To je bila sankcija, ki je prisilila zakonodajalca, da se je odzval. Velikokrat pa ni mogoče ravnati tako."
Delo ustavnega sodišča je sicer pogosto predmet različnih ocen, pri čemer mu nekateri očitajo, da je preveč aktivistično, spet drugi pa, da je preveč zadržano. Slednje je del javnosti menil predvsem ob odločanju o ustavnosti novele zakona o bančništvu, kjer so nekateri pričakovali, da se bo izreklo o zakonitosti izbrisa imetnikov podrejenih obveznic. A Sovdatova pravi, da so bila takšna pričakovanja neumestna.
"V tem primeru so pobudniki zahtevali oceno ustavnosti zakonske ureditve možnosti izbrisa v izjemnih okoliščinah in ureditve sodnega varstva. Glede ureditve izbrisa je ustavno sodišče ugotovilo, da ni v neskladju z ustavo; ustavno je, če zakonodajalec v izjemnih primerih predvidi tak ukrep. Glede sodnega varstva pa je ugotovilo neustavnost, ker posameznikom, ki so bili prizadeti, ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo. Ustavno sodišče je tako v celoti odločilo o vsebini, o kateri je bilo poklicano odločiti v skladu s svojimi pristojnostmi, naprej pa ni moglo odločati. To pa zato, ker o tem, ali je konkretno ravnanje v skladu z zakonom, ne odloča ustavno sodišče, ampak redna sodišča," še dodaja Sovdatova.
Ustavno sodišče, katerega vodenje je prevzela novembra, je po njenem prepričanju v dobri kondiciji. Bi pa lahko njegovo delo nekoliko upočasnile menjave ustavnih sodnikov. "Takšne menjave po naravi stvari delo sodišča nekoliko upočasnijo, saj vsak ustavni sodnik potrebuje nekaj časa, da se vklopi v delo ustavnega sodišča. Tako nas čaka kar precej dela, da bomo svojo vlogo ob teh menjavah v čim večji meri opravljali tako, kot je treba," pravi predsednica ustavnega sodišča.
Na vprašanje, ali si med novimi ustavnimi sodniki, ki naj bi bili imenovani do spomladi, želi bolj videti ljudi iz prakse ali ljudi iz teorije, odgovarja posredno. "Najbolje je, da je ustavno sodišče nekakšna mešanica enih in drugih. Dobro je tudi, da ustavni sodniki prihajamo z vseh pravnih področij in da je med nami tudi kakšen strokovnjak ustavnega prava. Na koncu namreč vedno presojamo, ali sta zakon ali sodna odločba v skladu z ustavo", ugotavlja. Ob tem pa dodaja, da si želi predvsem ljudi, ki so do zdaj pokazali sposobnosti, ki se pričakujejo od ustavnega sodnika. To pa so "visoka strokovnost, etičnost in pokončnost, ki so zagotovilo za neodvisno in nepristransko opravljanje te pomembne funkcije".
Varčevalni ukrepi, ki jih je po izbruhu finančno-gospodarske krize uvedla država, so prizadeli tudi ustavno sodišče. Po besedah Sovdatove so se zaradi varčevanja na ustavnem sodišču odpovedali nekaterim svetovalcem, ki jih ustavni sodniki potrebujejo za učinkovito opravljanje dela, "zato bo treba v prihodnje razmišljati o nekaterih kadrovskih okrepitvah".
