Na uspešnost poslovanja gospodarstva v primorsko-notranjski regiji so najbolj vplivale srednje velike družbe, ki so ustvarile 28 odstotkov vseh prihodkov in skoraj toliko neto dodane vrednosti kot velike družbe. Glede na težavno poslovanje v preteklosti so v zadnjih dveh letih izredno izboljšale poslovanje. Skupaj 22 srednjih družb je ustvarilo slabo polovico vsega neto čistega dobička družb v regiji. Ostalo polovico ustvarjenega neto čistega dobička si pretežno enakomerno delijo mikro, majhne in velike družbe, so po današnji novinarski konferenci sporočili iz postojnske izpostave Ajpesa.
Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov so ugotovile štiri družbe, skupaj za 14,8 milijonov evrov, kar predstavlja 76 odstotkov ugotovljene čiste izgube družb v regiji, kar izredno vpliva na znižanje skupnega dobička regije.
Družbe v regiji so konec lanskega leta izkazale 972,5 milijona evrov sredstev, kar je dva odstotka več kot leto prej. Kapital je znašal 454,3 milijona evrov, njegov delež v virih sredstev pa predstavlja 47 odstotkov in se je glede na leto prej povečal za odstotno točko. Povečal se je tudi delež dolgoročnih obveznosti, zmanjšal pa delež kratkoročnih obveznosti. Ugotoviti je tudi, da je gospodarstvo regije dolgoročno manj zadolženo kot republiško, saj delež dolgoročnih obveznosti v sredstvih regije znaša le 16 odstotkov, pravijo na Ajpesu.
Notranjske družbe so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj so 49 odstotkov čistih prihodkov od prodaje ustvarile na tujem trgu. Največ prihodkov in hkrati odhodkov so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika občin pa družbe iz občine Postojna.
Skoraj dve tretjini ali 733 družb je poslovalo pozitivno. Beležile so 61 milijonov evrov čistega dobička, v primerjavi z letom 2015 se je povečal za 21 odstotkov. Na drugi strani pa je 340 ali 31 odstotkov družb zabeležilo 19,6 milijona evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej potrojila.
Med 12 slovenskimi statističnimi regijami se je primorsko-notranjska uvrstila na 11. mesto tako po čistem dobičku kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti.
Povprečna bruto plača na zaposlenega v regiji se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 18 evrov in je znašala 1332 evrov, s čimer pa še vedno za 13 odstotkov zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 1536 evrov. Se pa zato število zaposlenih pri družbah v regiji vztrajno povečuje, v primerjavi z letom poprej za tri odstotke na skupno 8410 delavcev, so še navedli na Ajpesu.
