Požar, ki je izbruhnil v delu tovarne, kjer skladiščijo trdne odpadke, kot so embalaže nevarnih snovi, olja, odpadne barve, zdravila, baterije, sijalke, spreji, laki in barve, so gasilci uspeli lokalizirati nekaj po polnoči. Do jutra je bil povsem pod nadzorom in skoraj pogašen, požarna straža pa bo tam vztrajala vsaj še v noči na sredo, morda tudi v sredo dopoldne.
Prvi del intervencije so sicer zaznamovale močne eksplozije in visoke temperature, a se je na srečo končalo brez večjih poškodb gasilcev. Enega gasilca so zaradi vdihanega ogljikovega monoksida odpeljali v ljubljanski klinični center, a so ga od tam odpustili brez posledic. Še en gasilec pa se je lažje poškodoval.
S potekom intervencije, v kateri je doslej sodelovalo okoli 350 gasilcev, so v vrhniški civilni zaščiti zadovoljni, kot je povedal poveljnik štaba Viktor Razdrh, pa je potekala po zelo dobro izdelanih požarnem in načrtu zaščite in reševanja.
Direktor Kemisa Emil Nanut o oceni škode dopoldne ni želel govoriti, je pa zagotovil, da bo Kemis po tem, ko bodo po kriminalistični preiskavi ugotovili, kaj je treba obnoviti, lahko naprej normalno deloval. Podjetje Kemis, ki deluje že 30 let, danes zaposluje 43 ljudi.
Tudi vpliv nesreče na okolje še ugotavljajo. Državne službe - od agencije za okolje, direkcije za vode, Ekološkega laboratorija z mobilno enoto, ki je del Instituta Jožef Stefan pa do biotehniške fakultete in drugih - so že opravile prve meritve in vzele vzorce zraka, vode iz bližnjega potoka Tojnica in Ljubljanice, v katero se potok izliva, ter zemljine tako na površju kot v globini.
Sledilo bo še vzorčenje v širši okolici v bližini vrtcev, šol in večjega blokovskega naselja. "S tem želimo preventivno preveriti, če je prišlo do večjega onesnaženja, a tega ne pričakujemo. Rezultati meritev bodo znani do konca tedna," je na popoldanski novinarski konferenci pojasnil Peter Rodič iz vrhniške civilne zaščite.
Prve meritve pa v neposredni bližini nesreče kažejo na povečanje delcev PM10 ter živega srebra v zraku. Janja Turšič z Agencije RS za okolje je pojasnila, da so izmerjene koncentracije delcev PM10 dosegle 200 mikrogramov na kubični meter, medtem ko mejna dnevna vrednost znaša 50 mikrogramov na kubični meter. To je približno dvakrat več kot na zimski dan v Ljubljani, je za STA pojasnil Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Takšne vrednosti ogrožajo predvsem bolnike z boleznimi dihal, ki se v teh dneh lahko poslabšajo. To velja predvsem za bolnike z bronhitisom in kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Kot je še dodal Otorepec, lahko imajo ob povečanih vrednostih delcev PM10 več težav tudi srčni in sladkorni bolniki ter otroci z astmo. Zaradi onesnaženega zraka so se čez dan zunanjim aktivnostim sicer odpovedali v vrhniških šolah in vrtcih, pa tudi sicer je veljalo opozorilo, naj se ljudje ne zadržujejo zunaj. Otorepec je sicer poudaril, da je zadrževanje v zaprtih prostorih začasna rešitev, saj se koncentracije delcev PM10 v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
Nevarnejša od delcev PM10 pa je po besedah Otorepca vsebnost živega srebra v zraku. Po navedbah Turšičeve so bile namreč te v neposredni bližini požara glede na siceršnje običajne vrednosti povišane za 100 do 1000 krat.
Onesnaženje je prizadelo tudi potok Tojnica. V nasprotju s podatki tamkajšnje ribiške družine, kjer zatrjujejo, da je v potoku na 1,5-kilometrskem odseku od Kemisa do Ljubljanice pomrlo vse, pa so po Rodičevih besedah našli nekaj mrtvih rib. Onesnaženje potoka je sicer po njegovih besedah intenzivnejše v okolici podjetja, nato pa se v toku struge zmanjšuje v pritoku v reko Ljubljanico. To kaže, da so s pregradami uspešno preprečili večje iztekanje onesnažene vode v Ljubljanico, je izpostavil.
Prve pomembnejše rezultate vzorčenj bi lahko imeli že konec tedna. Merilna mesta so po besedah Turšičeve določili glede na vpliv vetra in iztoke. Vzhodnik je namreč poskrbel za to, da so učinke dima oz. smrdeč zrak čutili tudi prebivalci pet kilometrov oddaljene Zaplane.
A prebivalci doslej niso prijavili težav zaradi požara, zato jih tudi v prihodnje ne pričakujejo. Prav tako ne pričakujejo onesnaženja vodnega vira, ki Vrhničane oskrbuje s pitno vodo. Zaradi vsega tega in v skladu s prvimi meritvami so preventivne ukrepe že nekoliko zmanjšali. Še vedno pa ostajajo opozorila, da je treba prekuhavati vodo iz podtalnice, povrtnine pa je treba pred uporabo oprati.
Kot so ob tem poudarili na NIJZ, lahko s hrano zaužijemo tudi delce onesnaženosti, ki se posedajo na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Strokovnjaki NIJZ sicer ljudem priporočajo, da s sajami in drugače onesnažene vrtnine in kmetijske pridelke, ki bi glede na razvoj že bili primerni za uporabo, raje zavržejo. Pričakujejo namreč, da so saje mastne in zato učinkovito pranje ni možno.
Vzrok požara še ni znan, na delu so pristojne službe, tudi kriminalisti. Tudi inšpekcija za okolje in naravo bo v naslednjih dneh opravila izredni inšpekcijski pregled nesreče. Inšpektorat bo preveril tudi, ali z odpadki, ki so nastali pri požaru, in pri sanaciji stanja ravnajo skladno s predpisi.
Kot so navedli na ministrstvu za okolje, ima podjetje Kemis pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje, v skladu s katerim odvajajo odpadne in padavinske vode.
Ogenj, ki je v ponedeljek zajel tovarno Kemis, je sicer nov v vrsti industrijskih požarov, ki so v zadnjih desetletjih povzročili že veliko škode v slovenskih podjetjih. Osrednji Sloveniji je v bližnjem spominu denimo lanski požar ostrešja logističnega centra Pošte Slovenije na Cesti v Mestni log v Ljubljani, pa popolno uničenje Mercatorjevega skladišča v ljubljanskem Zalogu, ko je v požaru umrl vzdrževalni delavec. Še leto prej je zagorelo tudi v bližini bivšega podjetja KIK Kamnik v obratu Iskre Mehanizmov, leta 2012 pa zagorelo skladišče tovarne Liko v Borovnici.
