Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih dveh mesecih pretresla institucije evropskega sodelovanja in tudi domače pravne rede. Svet Evrope in Evropska unija sta se ažurno, skrbno in jasno odzvala na kršitve mednarodnega prava. A evropske družbe, vključno s slovensko, se vsakodnevno soočajo s težkimi izzivi nadaljnjega sobivanja, sodelovanja in strpnosti. Izzive lahko zasledimo na področju normativnega varstva, pluralizma in gospodarstva.
Evropska unija je od začetka agresije in delno že prej sprejela ostre sankcije zoper vodstvo ruske države in njeno gospodarstvo. Korak dalje je šel še Svet Evrope. Njegov Odbor ministrov je že dan po začetku agresije začel postopek po 8. členu Statuta Sveta Evrope. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je nato 15. marca sprejela mnenje glede izključitve Rusije iz Sveta Evrope. Odbor Ministrov je na podlagi tega mnenja dan kasneje odločil, da Rusija ne more biti več članica Sveta Evrope. Teden dni kasneje je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločilo, da bo Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic Rusijo zavezovala do 16. septembra 2022. ESČP bo lahko tako do slednjega datuma podajalo sodbe zoper rusko državo.
Kljub ostrim odzivom mednarodnih organizacij, normativni izzivi ostajajo. ESČP trenutno obravnava nekaj meddržavnih pritožb in nekaj deset tisoč pritožb zoper Rusijo. Ne glede na to, koliko zadev bo ESČP-ju uspelo rešiti do roka, bo učinek sodb zoper Rusijo zelo verjetno zgolj simbolične narave. A normativni izzivi so že veliko bolj obsežni. Iz Ukrajine je zaradi ruske agresije zbežalo že več kot pet milijonov beguncev. Rusko nespoštovanje najbolj temeljnih pravil mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava je zamajalo mednarodno ureditev, ki črpa legitimnost iz človekovega dostojanstva, vladavine prava in mirnega reševanja sporov. Ni dvoma, da je bila izključitev Rusije iz Sveta Evrope edina pravilna. A kaj pomeni za prihodnje delovanje Sveta Evrope in varstvo človekovih pravic na evropskem kontinentu, da med njegovimi članicami vsaj neko srednjeročno obdobje ne bo več največje evropske države? Zagotovo nič dobrega. Na evropski celini je z rusko invazijo dokončno nastopilo nestabilno obdobje pri varovanju človekovih pravic. Prebivalci Rusije bodo po 16. septembru 2022 izgubili možnost dostopa do sodnega varstva pred ESČP. Evropski sistem za varstvo človekovih pravic je tako zaradi agresije postal zelo oslabljen in šibek.
Ruska agresija je v evropskih družbah ustvarila tudi izziv, kako še naprej uresničevati pluralizem. Številne evropske države so odpovedale sodelovanje ruskim umetnikom v njihovih gledališčih in opernih hišah. Nekateri prireditelji so prepovedali sodelovanje ruskim športnikom. Pluralizem je seveda osrčje evropskih ustavnih demokracij. Spodbuja izmenjavo različnih stališč o različnih družbenih vprašanjih. ESČP je v svoji sodni praksi izoblikovalo doktrino, da pravica do svobode izražanja ne vsebuje pravice zanikati genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva. Kje so meje svobode izražanja v času agresije v osrčju evropske celine? Napačno je kaznovati tiste ruske umetnike in športnike, ki v strahu za življenje in zdravje svojih družin, v tišini spremljajo samovoljo ruskih oblasti. Po drugi strani so evropske države in njihove institucije v polju proste presoje, če se odločijo prekiniti sodelovanje s tistimi posamezniki, ki dejavno in glasno poveličujejo genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva.
Tretja vrsta izzivov med rusko agresijo se nanaša na gospodarstvo. Do sedaj je več kot sedemsto gospodarskih družb odšlo ali začasno suspendiralo svoje poslovanje v Rusiji. Od evropskih družb, ki so še ostale v Rusiji, so nekatere pojasnile, zakaj so se odločile ostati, veliko pa jih je še naprej tiho. Po drugi strani so gospodarske družbe z večinsko kapitalsko naložbo ruske države izgubile veliko vrednosti. Pravi učinki sankcij se bodo pokazali šele v naslednjih tednih. Po drugi strani ruska agresija vpliva na celotno evropsko gospodarstvo. Mednarodne finančne institucije so oklestile napovedi o gospodarski rasti za večino evropskih držav. Visoke cene energentov vse bolj vplivajo na življenje običajnih ljudi in delovanje evropskega gospodarstva. Večina držav članic Evropske unije še naprej črpa energente iz ruskega trga. Od 24. februarja 2022 so evropske države za energente ruskim oblastem plačale že več kot 38 milijard evrov. Vse glasnejše in množične so obtožbe, denimo v nemški družbi, da oblasti pomagajo financirati ruska vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost.
Človekove pravice, pluralizem in gospodarstvo v času vojne so pred drugačnimi izzivi v času vojne. Oster odziv evropskih organizacij na rusko agresijo priča, da evropske države niso pripravljene izgubiti učinkovitega varstva človekovih pravic in pluralizma. Večina evropskih držav je pripravljena vsaj malo tvegati, da zavarujejo svoje ustavne vrednote. Nekatere evropske države v tej smeri že od začetka agresije ukrajinskim oblastem dostavljajo težko orožje. Neke druge evropske države še naprej sledijo politiki korenčka in palice do ruskih oblasti. Nadaljevanje agresije in hudodelstev pa vendarle kaže, da bo treba za zavarovanje človekovih pravic in pluralizma na evropski celini tvegati še več, tudi z žrtvovanjem nekaj odstotnih točk gospodarske rasti. Varstvo človekovih pravic, vladavina prava in pluralizem vendarle terjajo, da se evropske države s polno močjo odzovejo na poskuse prevlade samovolje, enoumja ter relativiziranja in zanikanja hudodelstev kakor tudi kršitev človekovih pravic. Evropa se vnovič nahaja na začetku zgodovine.
