c S
Novela ZVO-1: Lafarge Cementu se obeta okoljevarstveno dovoljenje 25.11.2013 Od leta 2009 so bile sprejete nekatere nove direktive, ki zahtevajo prenos v pravni red Republike Slovenije, kar je glavni razlog za sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1F).

Spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) so potrebne tudi zaradi odprave kršitev pravnega reda Evropske unije, ki jih Republiki Sloveniji očita Evropska komisija. Novela prinaša dodatne pristojnosti carinski upravi, omiljeni so pogoji za pridobitev statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja, predvidena je ustanovitev Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot posvetovalnega telesa ministra, pristojnega za okolje, uvajajo se izboljšave pri inšpekcijskem nadzoru ter izboljšanje besedila zakona za njegovo učinkovitejše izvajanje.

Novela zaradi prenosa zahtev Direktive 2010/75/EU ne prinaša bistvenih sprememb in ne posega v temeljna načela ZVO-1. Pomembnejše spremembe glede na obstoječe rešitve so povezane predvsem z uveljavitvijo zaključkov o "najboljših razpoložljivih tehnikah" - BAT (best available techniques), spreminjanjem okoljevarstvenega dovoljenja, dokončnim prenehanjem obratovanja naprave in inšpekcijskim nadzorom naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega.

Zaključki o BAT veljajo v državah članicah neposredno, zato ga morajo te upoštevati pri predpisovanju dovoljenih izpustov in pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj.

Druga večja sprememba se nanaša na doslednejšo ureditev prenehanja delovanja naprave, zlasti če se v njej uporabljajo, proizvajajo ali izpuščajo nevarne snovi. Upravljavec take naprave mora k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priložiti tudi izhodiščno poročilo, ki vsebuje informacije o stanju okolja na območju naprave, zlasti tal in podzemne vode. Ob dokončnem prenehanju delovanja naprave bo moral njen upravičenec oceniti stanje onesnaženosti tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi ter ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlagati ustrezne ukrepe, če je delovanje naprave povzročilo znatno onesnaženje obeh v primerjavi z izhodiščnim poročilom.

Večja sprememba se nanaša tudi na inšpekcijski nadzor nad napravami, ki lahko povzročajo onesnaženje večjega obsega. Ministrstvo bo v primeru spremembe okoljevarstvenega dovoljenja zaradi večje spremembe naprave, ali kadar bo v določenih primerih spreminjalo okoljevarstveno dovoljenje po uradni dolžnosti zaprosilo inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja, da opravi izredni inšpekcijski pregled. Inšpekcija bo morala pregledati napravo in v 30 dneh poslati poročilo ministrstvu. V primeru ugotovitve neskladnosti delovanja s pogoji okoljevarstvenega dovoljenja bo izdala odločbo o izvedbi določenih ukrepov. V tem primeru bo ministrstvo, do izvršitve inšpekcijske odločbe, postopek izdaje spremenjene ga okoljevarstvenega dovoljenja prekinilo.

Po novi ureditvi se bo rešil poseben primer družbe Lafarge Cement, ki je od vložitve zahteve za okoljevarstveno dovoljenje 30. oktobra 2006 z zadnjo odločitvijo Ministrstva za kmetijstvo in okolje še vedno na začetku. Prekoračen je rok, določen z direktivo in sodbo Sodišča C-49/10. S spremembami bo doseženo, da se bo postopek končal v razmeroma kratkem času (predvidoma največ šest mesecev), kar bo državo po eni strani razbremenilo tveganja za predvideno plačilo kazni na podlagi sodbe Sodišča EU, po drugi pa bo družbi Lafarge Cement omogočilo delovanje v skladu s predpisi in pridobivanje novih dovoljenj za nadaljnji razvoj dejavnosti.

Ministrstvo bo moralo o zadevi odločiti v roku dveh mesecev od uveljavitve novele, drugostopenjski organ pa bo moral v enem mesecu odločiti o stvari, ne pa razveljaviti ali odpraviti odločitev prvostopenjskega organa in mu vrniti zadeve v ponovno odločanje. Ob morebitnem upravnem sporu je predvideno, da pristojno sodišče odloča v sporu s polno sodno oblastjo, torej v treh mesecih odloči. Takšna ureditev je predvidena za postopke odločanja o vlogah, vloženih na podlagi 172. člena ZVO-1.

Direktiva 2009/31/ES omogoča državi članici, da na delu svojega ozemlja ali na celotnem ozemlju ne dovoli shranjevanja ogljikovega dioksida. Zakonodajalec se je odločil, da je shranjevanje ogljikovega dioksida na celotnem območju Republike Slovenije prepovedano, kar je z vidika geološke sestave tal na ozemlju Republike Slovenije in potresne ogroženosti velikega dela našega ozemlja prava rešitev.

Pripravila: Marija Kremenšek