Poleg tega omenjeni zakon zasleduje tudi druge cilje – pridobitev podatkov o fizičnih osebah, ki pri zavezancih z gotovinskim poslovanjem izdajajo račune za potrebe nadzora in dokazovanja dejansko opravljenega obsega dela teh fizičnih oseb in pravilnosti plačanih davkov ter prispevkov od dohodka od dela (1), vzpostavitev enakopravnejših pogojev poslovanja (2), ureditev trga (3), preprečevanje nelojalne konkurence (4) in končno – hitrejši gospodarski razvoj (5).
Z novim zakonom je bil uveden »on-line« sistem davčnih blagajn, pri katerem izmenjava podatkov o izdanih računih z davčnim organom poteka v realnem času. To pomeni, da se vsak gotovinski račun pred izdajo pošlje davčnemu organu, kjer se potrdi in shrani ter po potrebi analitično obdela. Pri tem davčni zavezanec potrebuje elektronsko napravo za izdajo računov (namizni, prenosni ali tablični računalnik oziroma sodobno registrsko blagajno) s programom za prenos podatkov in internetni dostop, ki omogoča povezavo z informacijskim sistemom Finančne uprave RS.
Vlada je v predlogu zakona navedla več prednosti uvedenega sistema: bistveno zmanjšanje možnosti za naknadno prirejanje podatkov o prometu, možnost uporabe širokega kroga elektronskih naprav za izdajo računov, ni potrebe po certificiranju programske in strojne opreme ter učinkovitejši nadzor. Kot pomanjkljivost pa je opozorila na možnost prekinitve oziroma nedelovanje internetne povezave.
Zavezanci za izvajanje postopka potrjevanja računov so fizične in pravne osebe pri gotovinskem poslovanju, ki kumulativno izpolnjujejo dva pogoja - so zavezane voditi poslovne knjige in evidence (1) ter morajo izdajati račune (2). Zakon, poleg izjem, ki že po dotedanji ureditvi niso bile dolžne izdajati računov (npr. računa ni treba izdati fizični osebi, ki v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti prodaja lastne pridelke iz osnovne dejavnosti neposredno končnemu potrošniku), dodaja tri skupine poslov, kjer postopkov potrjevanja računov ni treba voditi:
Zakon je predvidel tudi rešitev v primeru prekinjene vzpostavljene elektronske povezave. V tem primeru mora namreč zavezanec vzpostaviti povezavo in Finančni upravi RS poslati podatke o računih po elektronski povezavi praviloma v dveh delovnih dneh od dneva prekinitve povezave (9. člen ZDavPR).
V primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov pa mora zavezanec uporabiti vezano knjigo računov, ki je potrjena s strani Finančne uprave RS (10. člen ZDavPR).
Prav tako mora zavezanec uporabiti vezano knjigo računov, če opravlja dejavnost v poslovnem prostoru, ki se nahaja na območju, na katerem ni mogoče vzpostaviti elektronske povezave za izmenjavo podatkov z davčnim organom. Slednje je zavezanec dolžan izkazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, katerega veljavnost traja eno leto od njegove izdaje in je za zavezanca brezplačno (11. člen ZDavPR).
Postopek potrjevanja računov bodo lahko zavezanci začeli uporabljati s 1. decembrom 2015, morali pa ga bodo z 2. januarjem 2016, pri čemer bodo lahko do 31. decembra 2017 namesto izmenjave podatkov s Finančno upravo RS prek elektronske povezave, uporabljali vezane knjige računov.
Poleg navedenih novosti zakon prinaša tudi dolžnost kupca oziroma prejemnika storitev, ki ni zgolj breme ali lex imperfecta, temveč konkretna obveznost. Potrošnik mora namreč račun prevzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora, ter ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi Finančne uprave RS ali Tržnega inšpektorata RS (2. odst. 12. člen ZDavPR). V primeru nespoštovanja te obveznosti se kršitelj kaznuje z globo 40 evrov (17. člen ZDavPR).
Pripravil: Patricij Maček
