c S

Pravnomočnost plačilnega naloga in odločbe o prekršku

18.07.2016 V zadnjem času se v praksi pogosto pojavljajo dileme glede pravnomočnosti in izvršljivosti odločb, izdanih v postopku o prekršku, predvsem plačilnega naloga prekrškovnega organa. Za pravilno in usklajeno delovanje prekrškovnih organov ter pravno varnost državljanov, ki se vsakodnevno srečujejo s prekrškovnimi normami, so v prispevku predstavljena izhodišča za obravnavanje nedovoljenih in prepoznih zahtev za sodno varstvo po določbah Zakona o prekrških (ZP-1).

Odločitve prekrškovnega organa v hitrem postopku

Odločba je v postopku o prekršku skupni izraz za različne vrste oblik odločitev prekrškovnega organa v hitrem postopku. Pogoji za izdajo pisne odločbe o prekršku so glede na določbo 56. člena ZP-1 podani, kadar prekrškovni organ zakonske znake prekrška in s tem povezano odgovornost kršitelja ugotavlja v dokaznem postopku.
Pogoji in postopek za izdajo plačilnega naloga so normativno urejeni v 57. členu ZP-1, pri čemer je plačilni nalog mogoče izdati le polnoletnim kršiteljem prekrškov v hitrem postopku (drugi odstavek 52. člena ZP-1), z njim pa se lahko izreče le globa, predpisana v določenem znesku ali v najnižjem znesku predpisane globe, če je ta predpisana v razponu (tretji odstavek 52. člena ZP-1).
Plačilni nalog se izda, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (radarji za meritev hitrosti, alkotesti, tehtnice), po spremembi ZP-1H pa brez omejitve na kršitev določenih področnih predpisov tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi na kraju, kjer je bil prekršek storjen.
Posebej je urejen postopek izdaje plačilnega naloga zaradi prekrškov zoper predpise o ustavitvi in pakiranju vozil (osmi odstavek 57. člena ZP-1), ki se začne z obvestilom o prekršku, šele zoper odločitev prekrškovnega organa, sprejeto na podlagi pravočasno vloženega ugovora, pa je dovoljena zahteva za sodno varstvo (57.b člen ZP-1).

Odločanje o (nedovoljeni in prepozni) zahtevi za sodno varstvo

Zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ v hitrem postopku, je enako kot pritožba redno pravno sredstvo s polnim suspenzivnim učinkom (prvi in drugi odstavek 59. člena ZP-1). Po praksi Ustavnega sodišča RS je postopek odločanja o zahtevi za sodno varstvo nadaljevanje hitrega postopka pred prekrškovnim organom oziroma odločanje v okviru enotnega prekrškovnega postopka, v katerem se glede štetja rokov in glede zastopanja po 58. členu ZP-1 uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Prekrškovna zadeva je lahko v postopku o prekršku obravnavana na treh stopnjah, in sicer o njej najprej odloči prekrškovni organ s pisno odločbo o prekršku oziroma plačilnim nalogom, zoper katerega je dopustna zahteva za sodno varstvo, o kateri odloča prekrškovni organ (63. člen ZP-1) oziroma sodišče (65. člen ZP-1), zoper odločitev sodišča pa je v zakonsko določenih primerih mogoče vložiti pritožbo (prvi in drugi odstavek 66. člena ZP-1). Če je zoper odločbo o prekršku vložena zahteva za sodno varstvo, o njej (lahko) odločata tako prekrškovni organ na podlagi 63. člena ZP-1 kot tudi sodišče na podlagi 65. člena ZP-1, pri čemer se glede določenih institutov v postopku smiselno uporabljajo tudi določbe ZUP (58. člen ZP-1).
Če je zoper odločbo o prekršku vložena nedovoljena (prvi odstavek 63. člena ZP-1) ali prepozna (prvi odstavek 60. člena ZP-1) zahteva za sodno varstvo, sta dve možnosti.

Nadaljevanje članka >> Anja Koren: Pravnomočnost plačilnega naloga in odločbe o prekršku, Pravna Praksa, 2016, št. 1.